MOLAOKAKANYWA WA TŠWETŠOPELE YA METHOPO YA DIMINERALE LE PETROLEAMO
Bjalo ka ge e tšweleditše ke Komiti ya Pothifolio ya Diminerale le Enetši (Theramelao ya Bosetšhaba)
Sengwalwa sa Seisimane sa Molaokakanywa ke sengwalwa sa semmušo
TONA YA DIMINERALE LE ENETŠI
MOLAOKAKANYWA
Go kgonegiša tšwelopele yeo e lekalekanago le yeo e sa felego ya methopo ya setšhaba ya Diminerale le petroleamo; le go kgonegiša merero yeo e amanago le tšona.
KETAPELE
GO LEMOGA gore Diminerale le petroleamo ke methopo ya setšhaba yeo e sa mpšhafatšegego;
GO AMOGELA gore methopo ya Diminerale le petroleamo ya Afrika Borwa ke ya setšhaba le gore Mmušo wa Bosetšhaba ke mohlokomedi wa yona;
GO NETEFATŠA boikgafo bja Mmušo go šireletša tikologo gore meloko ya bjale le ya išago e holege; go netefatša tšwelopele ya ikholotši ya methopo ya dimerale le petroleamo yeo e sa felego go godiša tšwelopele ya ikonomi le ya kagišano;
GO LEMOGA tlhokego ya go godiša tšwetšopele ya gae le ya metsemagaeng le hlahlošo ya phedišano ya setšhaba seo se angwago ke meepo;
GO NETEFATŠWA ka leswa boikgafo bja Mmušo go fetoga go tliša go kgona go humana methopo ya Diminerale le petroleamo;
GO TŠEELWA hlogong boikgafo bja Mmušo ka fase ga Molaotshepetšo go tšea magato a melaotlhakwa go lokiša dipoelo tša kgethollo ya semorafe tša pele;
GO IKGAFELA go fediša mehuta kamoka ya mekgwa ya kgethollo ka go intasteri ya Diminerale le ya petroleamo ;
GO NETEFATŠWA KA LESWA boikgafo bja Mmušo go tiiša polokego ya tshwaro ya naga mabapi le go nyaka diepšane le ditshepedišo tša meepo; le
GO GATELELA tlhokego ya go hlola mmušo woo o bapetšegago boditšhabatšhabeng le woo o nago le ditshepedišo tšeo di kgontšhago le tša go ba le melao;
KA LEBAKA LEO PALAMENTE YA Repabliki ya Afrika Borwa E BEA MOLAO ka mokgwa wo o latelago: -
PEAKANYO YA MOLAO
KGAOLO 1
DITLHALOŠO
Ditlhalošo
KGAOLO 2
METHEO YE BOHLOKWA
Maikemišetšo a Molao
Sebopego sa molao sa tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa le ditokelo tša baswari ba tsona
Metheo le toka ya tshepetšo
KGAOLO 3
TSHEPETŠO
Kgaoganyo ya Repabliki, meetse a nagadilete le karoganyo ya kontinente ka dilete
Go bewa ga le mešomo ya mohlankedi
KGAOLO 4
TSHEPEDIŠO YA DIMINERALE LE TIKOLOGO
Tatelano ya go išwa pele ga dikgopelo
Therišano le makoko ao a amegago le ao a nago le kgahlego
Go šuthišetšega le mathata a ditokelo tša go nyaka diepšane le ditokelo tša go epa
Thušo go batho bao ba nago le histori ya go se holege
Kgopelo ya tumelelo ya go dira tekolo
Go ntšhwa le lebaka la tumelelo ya go dira tekolo
Ditokelo le maikarabelo a moswari wa tumelelo ya tekolo
Kgopelo ya tokelo ya go nyaka diepšane
Go fiwa le lebaka la ditokelo tša go nyaka diepšane
Kgopelo ya mpšhafatšo ya tokelo ya go nyaka diepšane
Ditokelo le ditlamo tša moswari wa tokelo ya go nyaka diepšane
Tumelelo ya go tloša le go lahla diminerale
Tshedimošo le data mabapi le tekolo le go nyaka diepšane
Kgopelo ya tokelo ya go epa
Go fiwa le lebaka la tokelo ya go epa
Kgopelo ya mpšhafatšo ya tokelo ya go epa
Ditokelo le maikarabelo a moswari wa tokelo ya go epa
Mehola ya diminerale
Kgopelo ya go fiwa le lebaka la phemiti ya moepo
Tshedimošo le data mabapi le go epa goba go iša pele diminerale
Maatla a Tona go lebiša dineo tša tshedimošo yeo e itšego goba data
Kutollo ya tshedimošo
Kgopelo ya phemiti ya tshwaro
Go fiwa le lebaka la phemiti ya tshwaro
Kgano ya kgopelo ya phemiti ya tshwaro
Mpšhafatšo ya phemiti ya tshwaro
Phemiti ya tshwaro ga e šuthišetšwe
Metheo ya tshepedišo ya tikologo
Maikarabelo le tshepedišo ya tikologo tšeo di kopantšwego go phekola
Lenaneo la thepedišo ya tikologo le leano la tshepedišo ya tikologo
Therišano le dikgoro tša mmušo
Kgonegišo ya ditšhelete tša go phekola tshenyo ya tikologo
Tshepedišo ya mekgobo ya mašaledi le mogogolwa wa mašaledi
Go fiwa ga setifikeiti sa go tswalela
Go tlošwa ga meago, dipopego le dilo tše dingwe
Maatla a Tona go tlosa ditshenyegelo ge go ena le magato a tšhoganyetšo a phekolo
Maatla a Tona go phekelo tshenyo ya tikologo mabakeng a mangwe
Maatla a Tona go fega goba go fediša ditokelo, diphemiti le ditumelelo
Kgaoletšo goba kganetšo ya go nyaka diepšane goba go epa nageng ye nngwe
Maatla a Tona go ganetša goba go bea mapheko a go dira diteko nyakišišo goba go epa
Tona e ka no fatišiša ditiragalo, tlhago goba bontši bja methopo ya diminerale
Go epša methopo ya diminerale ka tlhokomelo
Tsebišo ya dipoelo le phokotšo ya mediro ya go epa yeo e amago bašomi
Tirišo ya ditokelo tša bogodimo bja lefase kgahlanong le maikemišetšo a Molao
Hlatswadiatla yeo e lefelwago ka tlase ga mabaka a itšeng
Maatla a Tona go tšea thoto mabakeng a go dira diteko nyakišišo goba go epa
KGAOLO 5
LEKGOTLA LA DIMINERALE LE TŠWETŠOPELE YA GO EPA
Tlhamo ya Lekgotla la Diminerale le Tšwetšopele ya go Epa
Mošomo wa Lekgotla
Sebopego sa Lekgotla
Go kgaolwa ga maloko
Go tlogela kantoro
Lebaka la kantoro le go tlatša dikgoba
Dikopano tša Lekgotla
Dikomiti tša Lekgotla
Go tlabela Lekgotla ka Ditšhelete
Tefelo ya maloko a Lekgotla, dikomiti le dihlopha tša mošomo
Dipego tša Lekgotla
Mešomo ya tshepedišo
KGAOLO 6
TLHOHLOMIŠO LE TSWELETŠO YA PETROLEAMO
Boemedi bjo bo beilwego
Mešomo ya boemedi bjo bo beilwego
Go tlabakelwa ka ditšhelete ga boemedi bjo bo beilwego
Hlohleletšo ya dikgopelo
Kgopelo ya tumelelo ya phemiti ya go dira tekolo
Go fana ka le lebaka la tumelelo ya diteko nyakišišo (phemiti ya tekolo)
Kgopelo ya tumelelo ya tšhomišanommogo ya seteginiki
Go fana ka le lebaka la tumelelo ya tšhomišanommogo ya seteginiki
Ditokelo le maswanedi a mong tumelelo ya dinyakišišo tša tšhomišanommogo ya seteginiki
Kgopelo ya tokelo ya go dira tlhohlomišo
Go fana ka le lebaka la tumelelo ya tokelo ya go dira tlhohlomišo
Kgopelo ya mpshafatšo ya tokelo ya go dira tlhohlomišo
Ditokelo le maswanedi a moswari wa tokelo ya go dira tlhohlomišo
Kgopelo ya tokelo ya tšweletšo
Go fana ka le lebaka la tokelo ya tšweletšo
Kgopelo ya mpshafatšo ya tokelo ya tšweletšo
Ditokelo le maikarabelo a maswari wa tokelo ya tšweletšo
Tlhabollo ya bobolekelo bja petroleamo
Tšhireletšego ya ditšhelete
Maatla a Tona go fega le go phumula ditumelelo le ditokelo
KGAOLO 7
DIKGONAGATŠO TŠA KAKARETŠO LE TŠE DINGWE
Maatla a go tsena lefelong la diteko nyakišišo, lefelong la go epa goba lefelo leo le swerwego
Ditaelo, le go fegwa
Thibelo ya go šitiša motho yo a filwego maatla
Thibelo ya go hlolela mošomi bothata mošomong wa gagwe
Tshepetšo ya aphili ya ka gare le phihlelelo ya dikgoro tša tsheko
Go tlišetšwa ditokomane
Melato
Dikotlo
Kagoleswa ya diminerale le intaseteri ya diminerale
Thwalo ya beng dikontraka
Diphetošo tša ditokelo, diphemiti, mananeo le maano
Go fa maatla a mošomo le mošomo
Tokelo ya šedi ya pele go nyaka diepšane le ya go epa mabapi le ditšhaba
Mong wa mabu goba motho wo o lego go wona ka molao ga a hwetšagale
Tokollo ditaelong tše dingwe tša Molao wo
Taetšo ya dikgonthe
Molao o tlama mmušo
Go fedišwa le go fetošwa ga melao le ditokišetšo tša phetišetšo
Hlogo ye kopana le go thoma
MELAO YEO E FEDIŠITŠWEGO
PEAKANYO YA LEBAKA LA PHETOGELO
Ditlhalošo
Maikemišetšo a Lenaneotshepetšo
Tšwetšopele ya dikgopelo tšeo di sa emego tša go nyaka le tša go epa
Tiišeletšo ya mešomo ya tlhohlomišo
Tšwetšopele ya mešomo ya tšweletšo
Tšwetšopele ya tokelo ya go nyaka diepšane ya peakanyo ya kgale
Tšwetšopele ya tokelo ya tshepedišo ya kgale ya go epa
Tshepedišo ya ditokelo tša peakanyo ya kgale yeo e sa šomišwago
Tšwetšopele ya peeletšo, tumelelo le ditokelo tše dingwe
Tšwetšopele ya lenaneo le amogetšwego la thepedišo ya tikologo
Kholofetšo goba moputso wa o lefelwago
Mešomo ye mengwe ya Molaodi: Tlhabollo ya Diminerale e swanetše go dirwa ke Molaodi wa Selete goba Tona
KGAOLO 1
DITLHALOŠO
Ka Molaong wo, ka ntle le ge go bontšha gore go hlalošwa ka mokgwa wo mongwe—
poloko" e hlaloša sekgoba sefe goba sefe sa naga goba sa lewatle, go tsenywa lebato la lewatle, ao a
šupšwago e le poloko ke dikgokaganyo ka gare ga mmapa tšeo di lokišitšwego ke boemedi bjo bo beilwego gomme yona kamoka goba karolo ya yona e le ka Repabliking gomme e tsenya soune ye e lego ya yona gomme e akaretša karolo efe goba efe ya poloko yeo.
lekgotla" le hlaloša Lekgotla la Tšwetšopele ya Diminerale le Meepo leo le hlomilwego go ya ka karolo 57;
Matlafatšo ya tša ekonomi ye e beilwego motheong wo o phatlaletšego" e ra leano la go šoma la leago goba la tša ekonomi, polane, theo, mokgwa wa go šoma goba tiro ye e lebišitšwego:
a go lokišweng ga dipoelo tša mabakeng a go feta goba tša bjale tša kgethollo ye e theilwego go morafe, bong goba bofokodi bjo bongwe bja batho bao ba dikilego ba hlokišitšwe dibaka intasetering ya dimineerale le petroleamo le melokolokong ya mehola ya di-intaseteri tšeo; le b tšeo di lebišitšwego go fetošweng ga di-intaseteri tšeo gore di thuše, di fane, di thomie di be di kgonagatše-
i bong, go kgatha tema goba go holega ka ga kepo ye e lego gona goba ya ka moso, go nyaka, go nyakišiša goba mešomo ya tšweletšo;
ii go kgatha tema goba go laola tshepedišo ya mešomo ya mohuta woo;
iii tlhabollo ya mabokgoni a bosepediši, saense, boentšeneere, goba mabokgoni a mapongwe a batho bao ba dikilego ba hlokišitšwe dibaka;
iv go amega goba go kgatha tema melokolokong ya mešomo ya go hwetša didirišwa.;
v bong le go kgatha tema ga kabo ya dipoelo tša mešomo goba meholeng ye mengwe ye e hlatlogago le ye e fokotšegago ya di-intaseteri tšeo.
vi Tlhabollo ya tša leago le ekonomi tša ditšhaba tšeo di angwago ka bokgauswi ke mešomo yeo e bile e le tšona tše di fanago ka bašomi mešomong yeo le;
vii Tlhabollo ya tša leago le tša ekonomi ya badudi ka moka ba Afrika Borwa bao ba dikilego ba hlokišitšwe dibaka ka dipoelo tša mešomo yeo.
Mohlahlobimogolo" e hlaloša Mohlahlobimogolo yoo a beilwego go ya ka karolo ya bo 48 ya Molao wa Maphelo le Polokego ya Meepo, 1996 (Molao wa Nomoro ya 29 wa 1996);
setšhaba" se hlaloša sehlopha seo se phedišanago seo se kopanego sa batho ba go ba le ditokelo goba dikgahlego ka go karolo ya naga yeo e itšego yeo leloko le nago le yona goba yeo e šomišwago mmogo go ya ka kwano, tlwaelo goba molao;
meputso ye e kwanetšwego" e ra meputso efe foba efe, goba ditefelo tše di kwanetšwego magareng a dihlopha mošomong wa go epa goba wa tšweletšo.
letšatši" e hlaloša letšatši la khalentara le gore palo efe goba efe ya matšatši e beetšwe neng gore go dirwe tiro, matšatši ao a tla tšewa ka go balela pele gomme a tsenya tšatši la mafelelo, ka ntle le ge letšatši la mafelelo e le Mokibelo. Lamorena goba tšatši lefe goba lefe la boikhutšo bja setšhaba, gomme lebakeng le bjalo palo ya matšatši e tla lemogwa ka go tlogela tšatši la pele gape le Mokibelo ofe goba ofe wo bjalo, Lamorena goba tšatši la maikhutšo a setšhaba;
Kgoro" e ra Kgoro ya Diminerale le Enetši;
boemedi bjo bo beilwego" ke setho, kemedi goba khamphani ye e beilwego go ya ka karolo ya 70;
lenaneo la tšwelopele" ke lenaneo la tšwelopele leo le amogetšwego go ya ka mabaka le dikwano tša tokelo ya tšweletšo;
Molaodikakaretšo" e hlaloša Molaodikakaretšo wa Kgoro;
mothwalwa" e šupa motho ofe goba ofe yoo a šomelago mong wa tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa, phemiti ya go epa goba phemiti ya tshwaro le yoo a nago le tokelo ya go humana moputso, empa ga e tsenye rakontraka yoo a ikemetšego ka noši, moeletši wa profešenale goba lekalatirelo la mong yo bjalo;
tikologo" e hlaloša tikologo bjalo ka ge e hlalošitšwe ka go Molao wa Bosetšhaba wa Tshepedišo ya Tikologo, 1998 (Molao wa Nomoro ya 107 wa 1998);
leano la tshepedišo ya tikologo" le hlaloša lenaneo la go sepediša le go lokiša khuetšo ye e bilego tikologong ka lebaka la go nyakišiša, go lekola, go hlohlomiša, goba mešomo ya go epa yeo e dirilwego go ya ka tumelelo ya go dira ditekolo, tokelo ya go dira dinyakišišo, goba tokelo ya go epa, go ya le seemo sa ditaba;
lenaneo la tšhepedišo ya tikologo" ke lenaneo le le dumeletšwego la tshepedišo ya tikologo leo le ukangwago karolong ya 39;
molao wa tlogelo" e hlaloša tiro efe goba efe yeo e paledišago goba e thibelago motho go tsenela goba go oketša ka intastering ya Diminerale goba ya meepo goba mmaraka;
lefelo la tlhohlomišo" e hlaloša lefelo leo le nago le poloko goba dipoloko tšeo di hlalošitswego ka go tokelo ya tlhohlomišo goba ya tšweletšo;
tshepetšo ya tlhohlomišo" e šupa go išwa pele ka leswa ga data ya seisimiki yeo e lego gona, go kgoboketšwa le go išwa pele ga data ye mpšha goba tiro efe goba efe yeo e amanago go hlaloša molaba woo o yo lekwago ka go bora, go sega dikgwa le go leka, go tsenywa go leka go katološitšwego, ga petse ka maikemišetšo a go humana lefelo;
tokelo ya tlhohlomišo" e hlaloša tokelo yeo e filwego go ya ka karolo 80;
lenaneo la mošomo wa go hlohlomiso" e šupa lenaneo la mošomo wa go nyaka leo le dumeletšwego leo le bontšhago ditshepetšo tša petroleamo tšeo di yo dirwago lefelong la go hlohlomiša ka nako yeo tokelo ya tlhohlomišo e somago, go tsenywa dintlha tša mabapi le ditiro tša tlhohlomišo, dikgato, didirišwa tšeo di yo šomišwago le ditshenyegelo tšeo di akantšwego tša ditiro tša go fapana tša tlhohlomišo le dikgato;
kgonagatšo ya tša ditšhelete" ke inšorense, tiišeletšo ya panka, sekhwama sa traste, goba kheše ye bakgopedi ba tokelo goba batho bao ba nago le tokelo ba swanetšego go fana ka yona go ya ka karolo ya 41 le ya 89 tšeo ei tiišeletšago go hwetšagala ga ditšhelete tše di lekanego go ka phethagatša mošomo wo o kwanetšwego le go lokiša mafelo ao go wona go bilego le mešomo ya tlhohlomišo, go epa, go lekola goba go tšweletša;
motho yoo a nago le histori ya go se holege" e šupa –
a motho ofe goba ofe goba khatekori ya batho bao ba sa holegego ka baka la kgethollo pele ga ge Molaotheo o thoma go šoma;
b mokgatlo ofe goba ofe, woo bontši bja maloko a wona e lego batho bao ba akantšwego ka go temana a;
c motho ofe goba ofe yoo a nago le taolelo ntle le mokgatlo, le batho bao ba akantšwego ka go temana a bao ba nago le ebile ba laola bontšhi bja tšhelete; goba tswalo ya leloko gomme ba kgona go laola bontši bja diboutu tša gona;
moswari" mabapi le tokelo ya go nyaka diepšane, phemiti ya go epa, phemiti ya tshwaro, tokelo ya tšweletšo, phemiti ya tlhohlomišo ya lefelo goba phemiti ya tšhomišano ya bothekniki, e šupa motho yoo a filwego phemiti ye bjalo motho yoo thaetlele ya gagwe e latelago ya motho yo bjalo;
Mabu" a akaretša lebato la naga le lewatle mo go lego maleba;
moepo", ge e somišwa bjalo ka lediri, e šupa tshepetšo efe goba efe yeo e lebišitšwego go ntšha Diminerale go, goba go šomišeng mašaledi a Diminerale godimo ga, ka gare goba ka fase ga lefase, meetse goba mašaledi afe goba afe, gomme e tsenya tshepetšo efe goba efe ya go sepelelana le tšona;
moepo" ge e diriišwa bjale ka lediri, e ra mošomo ofe goba ofe, goba tiro ya go hwetša diminerale godimo, ka gare goba ka tlase ga lefase, meetse goba mokgobong ofe goba ofe, e ka ba ka go šoma ka tlase ga lefase goba ka godimo goba ka mekgwal ye mengwe, gomme e akaretša mošomo ofe goba ofe goba tiro ye e amanago le seo;
minerale" e šupa selo sefe goba sefe, se thata, seela goba moya, sa tlhago ka goba godimo ga lefase, ka fase ga goba ka meetseng goba ka gare ga ditšhila tša moepo goba mogogolwa wa mašaledi a moepo gomme e bopilwe ke goba e tsenetše tshepetšo ya tšeolotši go tsenywa santa, letlapa, leswika, mmopa mmogo le mabu gomme go sa tsenywe –
a meetse, ntle le meetse ao a tšewago nageng goba lewatleng gore go ntšhiwe minerale ofe goba ofe meetseng a b petroleamo; goba c mobugodimo le phiti;
lefelo la go epa"
i kamanong le tokelo ya go epa goba phemiti ya go epa, e ra tikologo yeo go yona tokelo goba phemiti yeo e fiwago;
ii kamanong le merero efe goba efe ya tikologo, maphelo, leago le mešomo goba tše dingwe tšeo di nago le kamano ya thokwana le tšona, e akaretša –
a lebato lefe goba lefe la naga le le lego mabapi goba le se mabapi, leo go lona go ntšhwa ga diminerale le petroleamo go sa dumelelwago go ya ka Molao wo, eupša e lego moo ditiro tše di amanago le seo goba tšeo di sa amanego le sona, di dirwago; le i lefelo lefe goba lefe leo le kgokaganego le lefelo la mohuta woo ka tsela efe goba efe, seporo sa setimela, motato wa motlagase, phaephe, tsela ya kheibole, lepanta la go sepetša diphahlo; le ii lebato lefe goba lefe la naga leo go lona go nago le tsela, seporo sa setimela, motato wa motlagase, phaephe, tsela ya kheibole le lepanta la go sepetša diphahlo;
b meago ka moka, dihlongwa, metšhene, mekgobo ya meepo, goba dilo tše di lego godimo goba ka gare ga lefelo leo, e le tšeo di dirišetšwago mešomo ya go epa mabung ao;
tshepetšo ya go epa" e šupa tshepetšo efe goba efe yeo e amanago le goba e kopantšwego le tiro ya go epa;
Phemiti ya go epa" e ra phemiti ye e filwego go ya ke karolo 27 ;
tokelo ya go epa" e šupa tokelo ya go epa yeo e filwego go ya ka karolo 23 ;
Kantoro ya Ngwadišo ya Dithaetlele tša Meepo" e šupa Kantoro ya Dithaetlele tša Meepo yeo go akantšwego ka yona ka go karolo 2 ya Molao wa Ngwadišo ya Dithaetlele tša Meepo, 1967 (Molao wa Nomoro ya 16 wa 1967);
lenaneo la mošomo wa go epa" e hlaloša mošomo wa go nyaka diepšane woo o logetšwego maano ao a tshwanetšego go šalwa morago go kgona go netefatša go ba gona ga mothopo ofe goba ofe wa minerale ka lefelong la go nyaka diepšane lebakeng la nako leo le diretšwego kgopelo;
Tona" e šupa Tona ya Diminerale le Enetši;
mohlankedi" e šupa mohlankedi ofe goba ofe wa Kgoro yoo a beilwego ka fase ga Molao wa Tirelo ya Setšhaba, 1994 (Pego No.103 ya 1994);
mong" mabapi le naga, e šupa -
a mabung e ra i motho yoo naga e nwadišitšwego ka leina la gagwe; goba ii ge e le naga ya mmušo, mmušo mmogo le modudi wa gona;
b lewatleng e ra Mmušo;
petroleamo" e ra seela sefe goba sefe, sethata sa hydrocarbon, gtoba gase ye e swarago mollo ye e lego gona maemong a nyotrale legogong la lefase gomme e akaretša seela sefe goba sefe sa mohuta woo goba sethata sa hydrocarbon goba gase ye e swarago mollo, e lego gase yeo e bušeditšwego maemong a nyutrale, eupša ga e akaretše malahla, matlapa a a tswakanego le diminerale goba mekgobo ye mengwe ya metswako ya mabato yeo go yona go ka ntšhwago oli ka moyafatšo goba ka gase ye e tšwago mohlakeng goba mokgobng o mongwe wa lebato;
bobolokelo bja petroleamo" e šupa popo ya tšeolotši yeo e nago le petroleamo;
yeo e boletšwego" e šupa molawana woo o boletšwego;
go iša pele", mabapi le minerale ofe goba ofe, e šupa go humana, go ntšha, go hlokomedišiša, go šila, go khalsina, go aroganya, go pšhatla, go sekaseka, go hlatswa, go fokotša goba go moyafatša;
lefelo la tšweletšo" e šupa lefelo lefe goba lefe leo le tshwaretšwego tokelo ya tšweletšo;
tshepetšo ya tšweletšo" e šupa tshepetšo efe goba efe, tiro goba taba yeo e amanago le tlhohlomišo, tekanyetšo, tšwetšopele le tšweletšo ya petroleamo;
tokelo ya tšweletšo" e šupa tokelo yeo e filwego go ya ka karolo 84;
go nyaka diepšane" e hlaloša go nyaka minerale ofe goba ofe ka maikememišetšo ka mokgwa ofe goba ofe –
a woo o tshwenyanago le lefase, ka fase ga lefase, go balwa kabelo efe goba efe ya lefase yeo e lego ka fase ga lewatle goba ka fase ga meetse a mangwe; goba b ka gare goba godimo ga mokgobo wa mašaledi goba mogogolwa wa mašaledi, go kgona go netefatša go ba gona ga minerale ofe goba ofe le go phetha bontši le mohola wa ikonomi wa tšona;
c lewatleng goba meetseng a mangwe nageng;
lefelo la go nyaka" e šupa lefelo la naga leo le boletšwego ka are ga tokelo efe goba efe ya go nyaka;
tshepetšo ya go nyaka" e hlaloša tiro efe goba efe yeo e dirwago ka go goba mabapi le go nyaka diepšane;
lenaneo la mošomo wa go nyaka diepšane" e hlaloša mošomo wa go nyaka diepšane woo o logetšwego maano ao a tshwanetšego go šalwa morago go kgona go netefatša go ba gona ga mothopo ofe goba ofe wa minerale ka lefelong la go nyaka diepšane lebakeng la nako leo le diretšwego kgopelo;
mošomo wa tekolo" ke mošomo o mongwe le o mongwe wo o dirwago mabapi le go tsoma diminerale goba petroleamo ka go epolla mobu, ka go lekola sebopego sa mobu, ka go swantšha mabu go tšwa godimo gomme o akaretša mokgwa wo mongwe le wo mongwe wo o ka dirišwago ka bokgole, eupša ga o akaretše mošomo ofe goba ofe wa tlhohlomišo goba wa ltebeledišo;
phemiti ya tekolo" e ra phemiti ye e ntšhitšwego go ya ka karolo ya 75 ;
rekhoto" e hlaloša tshedimošo efe goba efe yeo e ngwadilwego fase go se na taba le mokgwa goba polelo;
melawana" e hlaloša molawana woo o dirilwego ka fase ga karolo 107;
Molaodi wa Selete" e hlaloša mohlankedi yoo a beilwego ke Tona go ya ka karolo 8 bjalo ka molaodi wa selete seo se itšego;
Komiti ya Selete ya Tlhabollo ya Meepo le Tikologo" e ra komiti ya selete ya tlhabollo ya meepo le tikologo, ye e hlomilwego go ya ka karolo 64 ;
mokgobo wa mašaledi" e hlaloša magogodi afe goba afe, ditšhila, molora goba setšweletšwa sefe goba sefe seo se humanwego goba sa go bakwa ke tshepetšo ya go epa gomme o kgobokeditšwe goba o bolokilwe ka baka la gore go ena le kgonego ya gore o ka šomišwa gape, goba woo o lahlilwego, ke mong wa tokelo ya go epa, wa phemiti ya go epa goba tokelo ya tšweletšo;
mogogolwa wa mašaledi" e hlaloša mokgobo ofe goba ofe wa mašaledi ao a šalelago ge tokelo ya go nyaka diepšane, phemiti ya go epa goba phemiti ya tšweletšo e fela, e fedišwa goba e feta;
mokgobo wa mašaledi" e hlaloša magogodi afe goba afe, ditšhila, molora goba setšweletšwa sefe goba sefe seo se humanwego goba sa go bakwa ke tshepetšo ya go epa gomme o kgobokeditšwe goba o bolokilwe ka baka la gore go ena le kgonego ya gore o ka šomišwa gape, goba woo o lahlilwego, ke mong wa tokelo ya go epa, wa phemiti ya go epa goba tokelo ya tšweletšo;
lefelo la tshwaro" ke lefelo la naga leo leo le akaretšago leo le angwago ke phemiti;
phemiti ya tshwaro" e hlaloša phemiti yeo e ntšhitšwego go ya ka karolo 32;
Meputso ya Mmušo" ke meputso efe goba efe yeo e lefelwago Mmušo go ya ka Molao wa Palamente;
tšwelopele yeo e sa falego" e hlaloša kopanyo ya dintlha tša phedišano, ikonomi le tikologo, tiragatšo le go dira diphetho go netefatša gore tšwelopele e direla meloko ya ga bjale le ya išago;
lewatle" ke meetse a lewatle, gammogo le lrebato la lewatle le mobu wa ka tlase ga lewatle, ka tlase ga leswao la meetse go ya le ka mo go hlalositšwego ke Molao wa Lebopo, 1935 (Molao wa Nomoro 21 wa 1935), le gona ka gare ga –
b meetse a selete bjalo ka ge go ukangwa karolong ya 4 ya Molao wa Disoune tša Lewatle, 1994 Molao wa Nomoro 15 wa 1994, wa Repabliki go akaretšwa meetse le lebato la noka efe goba efe ye e nago le maphoto goba bodiba bofe goba bofe bjo bo nago le maphoto;
c Soune ye e beetšwego ekonomi bjalo ka ge e ukangwa karolong ya 7 ya Molao wa Disoune tša Lewatle wa 1994 Molao wa Nomoro 15 wa 1994; le d Lebato la lewatle leo le dikaneditšego dikontinente, bjalo ka ge go ukangwa karolong ya 8 ya Molao wa Disoune tša Lewatle wa 1994 Molao wa Nomoro 15 wa 1994;
Molao wo" e akaretša melawana le kwano efe goba efe goma lebaka leo ka lona phemiti efe goba efe, kwano, tumelelo, laesense, tokelo, tokollo, kamogelo, tsebišo, setifikeiti sa go tswalela, leano la tshepedišo ya tikologo, lenaneo la tshepedišo ya tikologo goba taelo ye e ntšhitšwego, e filwego goba ye e dumeletšwego go ya ka Molao wo;
mobu wa ka godimo" ke lebato la mobu leo le khupetšago lefase, leo le-
a e fago tikologo ya maswanedi gore dipeu di gole;
b e dumelelago go feta ga meetse;
c e lego mothopo wa diphedinyana, dinontšha tša dibjalo gomme mabakeng a mangwe peu;
d go akaretša botebo bja dimetara tše 0.5 goba botebo bofe goba bofe bjo bongwe bjalo ka ge go tla ba go phethile Molaodi lebakeng la nako leo le itšego goba lefelong la go epa.
KGAOLO 2
METHEO YE BOHLOKWA
Maikemišetšo a Molao
Maikemišetšo a Molao wo ke go –
a lemoga tokelo yeo e amogetšwego boditšhabatšhabeng ya mmušo go phethagatša borena godimo ga methopo kamoka ya diiminerale le petroleamo ka gare ga lefelo la wona;
b fa maatla molaotshepetšo wa boloti bja Mmušo bja methopo ya setšhaba ya diminerale le petroleamo;
c godiša methopo ya setšhaba ya diminerale le petroleamo go batho kamoka ba Afrika Borwa;
d katološetša ka bogolwane le ka dipoelo dibaka go batho bao ba nago le histori ya go se holege go akaretšwa le basadi, gore ba tsene ka intastering ya diminerale le petroleamo le gore ba holwe ke tšhomišo ya methopo ya setšhaba ya diminerale le petroleamo;
e godiša kgolo ya ikonomi le tlhabollo ya diminerale le petroleamo ka Repabliking;
f godiša go thwalwa le go tšwetša pele go ba gabotse ka tša phedišano le tša ikonomi go Maafrika Borwa kamoka;
g fa polokego ya tshwaro ya naga mabapi le ditshepetšo tša go nyaka diepšane go fatišiša , go epa le mešomo ya tšweletšo;
h fa maatla karolo 24 ya Molaotheo ka go netefatša gore methopo ya setšhaba ya Diminerale e tšwetšwa pele ka mokgwa wa go tsebalega le go boloka tšwelopele ya ikholotši yeo e sa felego ka gare ga tlhako ya molaotshepetšo wa tikologo wa setšhaba; ditlwaelo le maemo ao a holago Maafrika Borwa kamoka; le i netefatša gore beng ba ditokelo tša go epa le tša tšweletšo ba thuša ka tšwetšopele ya leago -ikonomi ya mafelo ao ba šomago ka go wona.
Boloti bja mehlodi ya setšhaba ya diminerale le petroleamo
Mehlodi ya diminerale le petroleamo ke bohwa bja batho ka moka ba Afrika Borwa gomme Mmušo ke moloti wa tšona go hola batho ka moka ba Afrika Borwa.
Bjalo ka mohlokomedi wa methopo ya setšhaba ya diminerale le petroleamo. Mmušo wa setšhaba, o šoma ka tona, o ka no -
a go fana, go ntšha go gana, go laola, go sepediša tumelelo efe goba efe ya tekolo, tokelo ya go nyakišiša, tumelelo ya go tloša, ditokelo tša go epa, phemiti ya go epa, phemiti ya tshwaro, phemiti ya tirišano ya bothekniki, phemiti ya tekolo, tokelo ya go fatišiša le tokelo ya tšweletšo; le b ka go rerišana le Tona ya Matloto, a kgonthiše a be a lefiše tefelo efe goba efe goba tlhokomelo ye e lefelwago go ya ka Molao ofe goba ofe wa maleba wa Palamente.
Tona e swanetše go netefatša tšwelopele yeo e sa felego ya methopo ya Afrika Borwa ya diminerale le petroleamo ka gare ga tlhako ya molaotshepetšo wa setšhaba wa tikologo, ditlwaelo le maemo ge e godiša tšwetšopele ya ikonomi le ya leago.
Tlhaloso ya Molao
Ge go fetolelwa kgonegišo ya Molao wo, phetolelo efe goba efe ya go kwala yeo e sepelelanago le maikemišetšo a Molao wo, e swanetše go kgethwa godimo ga phetolelo efe goba efe ye nngwe yeo e sa sepelelanego le maikemišetšo ao.
Ge feela molao wa tlwaelo o sepelelana le Molao wo, molao wo o tla dirišwa.
Sebopego sa molao sa tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa le ditokelo tša baswari ba tšona
Tokelo ya go nyaka, tokelo ya go epa, tokelo ya go hlohlomiša goba tokelo ya tšweletšo tšeo di filwego go ya ka Molao wo ke molao wa kgonthe wo o beetšwego mellwane mabapi le diminerale goba petroleamo le molao wo o angwago ke ditokelo tšeo.
Moswari wa tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa, tokelo ya go hlohlomiša goba tokelo ya tšweletšo o dumelelwa go ba le ditokelo tšeo di boletšwego ka karolong ye le ditokelo tše dingwe tšeo di ka no fiwago, tša humanwa ke goba tša fiwa mong yo bjalo ka fase ga Molao wo goba Molao ofe goba ofe.
Go ya ka Molao wo, moswari ofe goba ofe wa tokelo ya go nyaka dipšane, tokelo ya go epa, tokelo ya go hlohlomiša goba tokelo ya tšweletšo a ka no -
a tsena ka nageng yeo e amanago le tokelo ye bjalo le badiredi ba gagwe, gomme a ka no tliša ka nageng yeo sebjalo sefe goba sefe, motšhene le didirišwa le go aga, go hloma le go ala eng goba eng goba infrastraktšha ya ka fase ga mobu goba ka fase ga lewatle yeo e tla nyakegago ka mabaka a go nyaka diepšane, go epa, go hlohlomiša, goba a go tšweletša ka nageng yeo, go ya le ka moo seemo se tla bego se le ka gona;
b nyaka diepšane goba a epa, a hlohlomiša goba a tšweletša go ya ka moo go tla bego go le ka gona, ka mabaka a gagwe, ka go goba ka fase ga naga yeo go humana minerale goba petroleamo woo yeo fetšwego tokelo;
c tloša le go lahla minerale ofe goba wo bjalo woo o humanwego ge go nyakwa dipšane, ge go epša, go hlohlomišwa, goba go tšweletšwa go ya ka moo go tla bego go le ka gona; le d Go ya ka Molao wa Bosetšhaba wa Meetse, 1998 Molao wa Nomoro ya 36 wa 1998, šomiša meetse a go tšwa go letsha, noka goba moedi wa tlhago, woo o lego godimo ga, goba o feta nageng ye bjalo goba go tšwa go kepo efe goba efe yeo e dirilwego pele le go šomišetšwa mabaka a go nyaka diepšane le a go epa, go ya ka moo go tla bago go le ka gona, goba go nweletša petse yeo e nyakelwago tšhomišo ya go amana le go nyaka diepšane goba epa, go hlohlomiša goba go tšweletša go ya ka moo go tla bego go le ka gona, godimo ga naga ye bjalo;
e Go dira dtiro efe goba efe ye nngwe yeo e amanago le go nyaka, go epa, go hlohlomiša, goba mešomo ya tšweletšo, e lego tiro yeo e sa tshelego ditaelo tša Molao wo.
Ga go motho yoo a ka no nyakago diepšane goba a tloša, a epa goba a dira mešomo ya tirišano ya bothekniki, mešomo ya tekolo, a hlohlomiša a be a tšweletša seepšane sefe goba sefe goba petroleamo goba a thoma ka mošomo ofe goba ofe godimo ga lefelo la go nyaka diepšane goba lefelo la go epa ntle le -
a lenaneo la tshepedišo ya tikologo leo le dumeletšwego; le f tumelelo ya go dira tekolo, tokelo ya go nyaka diepšane tumelelo ya go tloša tokelo ya go epa, phemiti ya go epa, phemiti ya tirišano ya bothekniki , phemiti ya go dira tekolo, tokelo ya go hlohlomiša goba tokelo ya tšweletšo go ya ka moo go tla bego go nyakega; le g go tsebiša le go rerišana le mong wa mabu goba motho yo a dutšeng mabung ao ka molao
Metheo le toka ya tshepedišo
Go ya ka kgodišo ya Molao wa Kgodišo ya Tshepedišo, 2000 (Molao wa Nomoro ya 3 wa 2000), mokgwa ofe goba ofe wa tshepetšo woo o sepetšwago goba sephetho seo se tšewago go ya ka Molao wo, di swanetše go sepelelana le metheo ya molao, go kwala le boloki bja ditshepetšo.
Sephetho sefe goba sefe seo se akantšwego ka go karolwana 1 se swanetše go ngwalwa fase le go sepela le mabaka ao a ngwadilwego fase a sephetho se bjalo.
KGAOLO 3
TSHEPETŠO
Kgaoganyo ya Repabliki, meetse a nagadilete le karoganyo ya kontinente ka dilete
Ka mabaka a Molao wo, Tona e swanetše gore, ka tsebišo ka gare ga Kuranta ya Mmušo, le aroganye Repabliki, lewatle bjalo ka ge go hlalošitšwe ka go karolo 1 ya Molao wa Lebopo la lewatle, 1935 (Molao wa Nomoro ya 21 wa 1935), le karoganyo ya kontinente yeo go boletšwego ka yona ka go karolo 7 le 8 ya Molao wa Mafelo a Meetse, 1994 (Molao wa Nomoro ya 15 wa 1994), ka dilete.
Go bewa ga le mešomo ya mohlankedi
Molaodikakaretšo o swanetše gore go ya ka melao yeo e laolago tirelo ya setšhaba, a bee mohlankedi wa ka tirelong ya Kgoro bjalo ka molaodi wa selete se sengwe le se sengwe seo se akantšwego ka go karolo 7 yoo a swanetšego go dira mediro yeo a e laetšwego goba yeo a e filwego go ya ka Molao wo goba molao ofe goba ofe.
KGAOLO 4
TSHEPEDIŠO YA DIMINERALE LE TIKOLOGO
Tatelano ya go iša pele ga dikgopelo
Ge Molaodi wa Selete a humana dikgopelo tša go feta ye tee tša tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa goba phemiti ya go epa, go ya ka moo go tla bego go le ka gona, tša naga le minerale tšeo o tshwanago, dikgopelo tšeo di humanwego ka -
a letšatši le tee di swanetše go tšewa gore di humanwe ka nako ye tee gomme di swanetše go ahlaahlwa go ya ka karolwana 2;
b tšatšikgwedi a go fapana a swanetše go ahlaahlwa go ya ka tatelano ya wona.
Ge Tona e dira sephetho ka dikgopelo tšeo di humanwego bjalo ka ge go akantšwe ka go karolwana 1a, o swanetše go thoma ka dikgopelo tša batho ba go ba le histori ya go se holege.
Therišano le makoko ao a amegago le ao a nago le kgahlego
Lebakeng la matšatši a 14 morago ga go amogela kgopelo yeo e tlišitšwego go ya ka karolo 16, 22 goba 27, Molaodi wa Selete o swanetše gore, go ya ka mokgwa woo o boletšwego -
a a tsebagatše gore kgopelo ya tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa goba phemiti ya go epa di humanwe mabapi le naga yeo go bolelwago ka yona; le b a kgopele batho bao ba nago le kgahlego le bao ba amegago go tliša diswayaswayo tša bona mabapi le kgopelo lebakeng la matšatši a 30 go tloga ka tšatši la tsebišo.
Ge e le gore motho o gana gore tokelo ya go nyaka diepšane e fiwe, tokelo ya go epa goba phemiti ya go epa, Molaodi wa Selete o swanetše go fetišetša kgano go Komiti ya Selete ya Tšwetšopele ya Meepo le Tikologo go akanya ka dikgano le go eletša Tona ka taba yeo.
Go šuthišetšega le mathata a ditokelo tša go nyaka diepšane le ditokelo tša go epa
Tokelo ya go nyaka diepšane goba tokelo ya go epa goba kgahlego ka go tokelo efe goba efe goba kgahlegelo efe goba efe ya tswalo efe goba efe ya tokelo yeo goba kgahlegelo ya taolo ye e lego gona khamphaning goba kgwebong ya batho ba se bakae, e ka se fiwe, fetišetšwe, ya hirišwa, go yo a hirišeditšwego, ya išwa go šele goba ya lahlwa ntle le tumelelo ye e ngwadilwego ya Tona, ntle le ge go ka ba le phetogo ya kgahlegelo dikhamphaning tše di beilwego lenaneong la dikgwebo.
Tumelelo yeo go bolelwago ka yona ka go karolwana 1 e swanetše go fiwa ge e le gore yoo a fiwago, yoo a šuthišetšago, yoo a hirišetšwago goba motho yoo tokelo e šelefatšwago go yena goba e lahlelwago ke yena -
a o kgona go rwala le go latela boikgafo le ditlamo le mabaka a tokelo yeo e amegago;
b o kgotsofatša dinyakwa tša karolo 17 goba 23 go ya ka moo go tla bego go le ka gona; le
Kwano ye e ukangwago karolwaneng ya 1 ga e nyakege mabapi le tirišo ya thoto ya yo mongwe, go ya le ka mo go akantšwego karolwaneng ya 1 ya tokelo goba tswalo e le tiišetšo ya tšhireletšego ya go hwetša kadimo goba tiišetšo ya go hwetša thušo ya ditšhelete ya go dira mošomo wa go nyaka diepšane.
goba wa projeke ya go epa ya –
a panka efe goba efe go ya le ka mo go hlalositšwego ke Molao wa Dipanka, 1990 Molao wa Nomoro 94 wa 1990; goba b setheo sefe goba sefe sa ditšhelete seo se amogetšwego go ka dira mošomo woo ke Mongwadiši wa Dipanka, yo a boletšwego go Molao wa Dipanka wa 1990 Molao wa Nomoro 94 wa 1990, go ya ka kgopelo ya Tona.
Ge panka goba setheo sa ditšhelete seo se angwago se ka fa tiišetšo ka go ngwala gore thekišo ye nngwe le ye nngwe ye e phethagatšwago goba go ba gona ga thlibelo efe goba efe ya tumelelo ya tirišo ya thoto, go tla laolwa ke kwano go ya ka karolwana ya .
Tšhutišetšo efe goba efe, go fa, go hiriša, go hiriša ke yoo a e hirišeditšwego, go šelefatša, paledišo ka peelo goba phapanyo ya tokelo ya go nyaka diepšane goba tokelo ya go epa, go ya ka mo go tla bego go le ka gona, tšeo di boletšwego ka go karolo ye di swanetše go ngwadišwa Kantorong ya Ngwadišo ya Dithaetlele tša Meepo lebakeng la matšatši a 30 a tiro ya maswanedi.
Thušo go batho bao ba nago le histori ya go se holege
Tona e ka kgonagatša thušo go motho ofe goba ofe yo a dikilwego a hlokišitšwe dibaka gore a dire mošomo wa go nyaka diepšane goba wa go epa.
Thušo ye e boletšwego karolwaneng ya 1 e ka fiwa go ya ka mabaka le dikwano tše di ka bewago ke Tona.
Pele ga ge a ka kgonagatša thušo ye e boletšwego karolwaneng ya 1, Tona e swanetše go ela hloko dintlha ka moka tša maleba, go akaretšwa –
a hlokego ya go tšweletša phihlelelo ye e lekalekanego ya mehlodi ya bosetšhaba ya diminerale;
b maemo a ditšhelete a modirakgopelo;
c hlokego ya go fetoša sebopego sa bong bja intaseteri ya diminerale le meepo; le d kelo yeo ka yona projeke ye e šišinywago ya go nyaka diepša goba ya go epa e kgotsofatšago maikemišetšo ao a boletšwego go karolo 2c d e f le i.
Ge a ela hloko thušo ye e boletšwego karolwaneng ya 1 Tona e ka kgopela gore lekala lefe goba lefe la Mmušo leo le lego maleba le thuše modirakgopelo yo a angwago, tlhabollong ya projeke ya gagwe ya go nyaka diepšane goba ya go epa.
Kgopelo ya tumelelo ya go dira tekolo
Motho ofe goba ofe yo a nyakago go dira kgopelo go Tona gore a hwetše tumelelo ya go dira tekolo o swanetše go iša kgopelo ya gagwe-
a kantorong ya Molaodi wa Selete yo mabu ao a welago seleteng sa gagwe;
b ka mokgwa wo o beilwego; le gona c mmogo le tefelo yeo e beilwego e lego yeo e sa bušetšwego.
Molaodi wa Selete o swanetše go amogele kgopelo ya tumelelo ya go dira tekolo ge –
a dinyakwa tše di ukangwago go karolwana 1 di kgotsofatšwa; le gona b ga go motho yo a ka bago le tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa, phemiti ya go epa, goba phemiti ya tshwaro seepšeng se tee le mabung a tee.
Ge kgopelo e sa dumelelane le dinyakwa tša karolo ye, Molaodi wa Selete o swanetše go tsebiša modirakgopelo ka go ngwala mabapi le taba yeo lebakeng la matšatši a 14 ge a se na go amogela kgopelo yeo, gomme a gomišetše kgopelo yeo go modirakgopelo.
Go ntšhwa le lebaka la tumelelo ya go dira tekolo
Go ya ka karolwana le Tona e swanetše go ntšha tumelelo ya tekolo ge –
a Modirakgopelo a na le phihlelelo ya mehlodi ya ditšhelete gomme a na le bokgoni bja bothekniki bja go sepediša mošomo wo o šišinywago wa tekolo go dumelelana le lenaneo la go šoma la tekolo;
b Ditshenyagalelo tše di akanywago di swanelana le mošomo wo o šišinywago wa tekolo le lebaka la lenaneo la mošomo wa tekolo; le gona c Modirakgopelo ga a tshele le taelo efe goba efe lya maleba ya Molao wo.
Tona e swanetše go gana go ntšha tumelelo ya tekolo ge modirakgopelo a sa kgotsofatše dinyakwa ka moka tšeo di boletšwego go karolwana ya 1.
Ge Tona e ka gana go ntšha tumelelo ya tekolo, Tona e swanetše gore lebakeng la matšatši a 30 la sephetho seo, ka go ngwala, e tsebiše modirakgopelo ka ga sephetho seo.
Tumelelo ya tekolo e tšea lebaka la mengwaga ye mebedi gomme ga e mpshafatšwe.
Tumelelo ya tekolo e ka se fetišetšwe, ya neelwa, ya hirišwa ya hirišwa ke mohiri, ya išwa go gongwe, ya lahlwa goba ya šitišwa ke go beeletša ka dithoto.
Ditokelo le maikarabelo a moswari wa tumelelo ya tekolo
Tumelelo ya tekolo e fa moswari wa yona, ge a tšweletša tumelelo yeo ya tekolo le morago ga go boledišana le mong wa mabu goba motho yo a dulago go wona ka molao, tshwanelo ya go tsena ka mabung ao a angwago ka morero wa go sepediša mošomo wa tekolo.
Tumelelo ya tekolo ga e fe moswari tshwanelo ya go-
a go dira mešomo efe goba efe ya go nyaka diepšane goba ya go epa seepšane sefe goba sefe mabung ao a angwago;
b tokelo efe goba efe ye e lego ya gagwe feela ya go dira kgopelo goba ya go fiwa tokelo ya go nyaka diepšane goba tokelo ya go epa.
Kgopelo ya tokelo ya go nyaka diepšane
Motho ofe goba ofe yoo a nyakago go dira kgopelo go Tona ya tokelo ya go nyaka diepšane o swanetše go iša kgopelo -
a kantorong ya Molaodi wa Selete yoo naga e lego seleteng sa gagwe;
b ka mokgwa woo o boletšwego; le c mmogo le tefišo yeo e boletšwego yeo e sa bušeletšwego.
Molaodi wa Selete o swanetše go amogela kgopelo ya tokelo ya go nyaka diepšane ge e le gore -
a dinyakwa tše di ukangwago karolwaneng ya 1 di a kgotsofatšwa;
b go motho yo mongwe yoo a tshwerego tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa, phemiti ya go epa goba phemiti ya tshwaro ya minerale woo o tshwanago le naga.
Ge e le gore kgopelo ga e sepelelane le dinyakwa tša karolo ye, Molaodi wa Selete o swanetše go tsebiša modirakgopelo ka go ngwala fase ka taba yeo lebakeng la matšatši a 14 a go humanwa ga kgopelo.
Ge Molaodi wa Selete o amogela kgopelo, Molaodi wa Selete o swanetše gore, lebakeng la matšatši a go tloga ka tšatši la kamogelo, a tsebiše modirakgopelo ka go ngwala fase gore –
a tliše leano la tshepedišo ya tikologo; le gona a b tsebiše ka go ngwala a be a rerišane le mong wa mabu goba motho yo a dulago mabung ao ka molao le sehlopha sefe goba sefe se sengwe se se angwago gomme a tliše dipoelo tša ditherišano lebakeng la matšatši a 30 go tloga letšatšing la tsebišo yeo.
Ge sa se na go amogela tshedimošo ye e boletšwego go karololwana 4 a le b, Molaodi wa Selete o swanetše go fetišetša kgopelo yeo go Tona gore e e ele hloko.
Tona e ka re ka tsebišo ka Kuranteng ya Mmušo ya laletša dikgopelo tša ditokelo tša go nyaka diepšane mabapi le mabu afe goba afe, gomme e ka hlalosa tsebišong yeo, lebaka leo ka lona kgopelo efe goba efe e ka dirwago, le dikwano le mabaka ao ka wona ditokelo tšeo di ka fiwago.
Go fiwa le lebaka la ditokelo tša go nyaka diepšane
Go ya ka dikakarolo , Tona e swanetše go fa tokelo ya go nyaka diepšane ge e le gore -
a modirakgopelo o kgona go humana methopo ya ditšhelete le ge e le gore o na le bokgoni bja bothekniki bja go sepetša tshepetšo ya go nyaka diepšane;
b tshenyegelo yeo e akantšwego e bapetšega le tshepetšo ya go nyaka diepšane yeo e ikemišeditšwego le lebaka la lenaneo la mošomo wa go nyaka;
c go nyaka go ka se bake tšhilafatšo yeo e ka se lokišegego, nyenyefatso ya ikholotši goba tshenyo ya tikologo;
d modirakgopelo o na le bokgoni bja go šala morago dikgonegišo tša maswanedi tša Maphelo a Moepong le Molao wa Polokego, 1996 Molao wa Nomoro ya 29 wa 1996; le e modirakgopelo ga a ganetšane le dikgonegišo dife goba dife tša maswanedi tša Molao wo.
Tona e swanetše go gana go fana ka tokelo ya go nyaka diepšane ge –
a Modirakgopelo a sa kgotsofatše dinyakwa ka moka tše di boletšwego karolwaneng ya 1;
b Go fiwa ga tokelo yeo go tla –
i ba le ditlamorago ga kgato ya go kgethologanya iii thibela phadišano ye e lokilego; goba iii dira gore go be le kgobokano ya mehlodi ya diminerale tšeo di angwago tshepedišong ya modirakgopelo.
Ge Tona e gana go fana ka tokelo ya go nyaka diepšane, Tona e swanetše gore lebakeng la matšatši a 30 morago ga sephetho seo, e tsebiše modirakgopelo ka go ngwala, ka ga sephetlho seo, le mabaka.
Tona e ka re mabapi le mohuta wa seepšane seo se angwago le bogolo bja porojeke ye e šišinywago ya go nyaka diepšane, ya kgopela modirakgopelo gore a phethagagatše maikemišetšo ao a boletšwego go karolo 2d.
Go fiwa ga tokelo ya go nyaka diepšane go ya ka karolwana 1 go thoma go šoma letšatšing leo ka lona lenaneo la tshepedišo ya tikologo le amogelwago go ya ka karolo ya 39.
Tokelo ya go nyaka diepšane e laolwa ke Molao wo, molao ofe goba ofe o mongwe , gomme dikwano le mabaka ao a beilwego tokelong, gomme e šoma lebakeng leo le beilwego tokelong, e lego lebaka leo le ka se fetego mengwaga ye mehlano.
Kgopelo ya mpšhafatšo ya tokelo ya go nyaka diepšane
Moswari ofe goba ofe wa tokelo ya go nyaka diepšane yoo a ratago go dira kgopelo go Tona ya gore tokelo ya go nyaka diepšane e mpšhafatšwe o swanetše go tliša kgopelo -
a kantorong ya Molaodi wa Selete yoo naga e lego seleteng sa gagwe;
b ka mokgwa woo o boletšwego; le c mmogo le tefišo yeo e boletšwego yeo e sa bušetšwego.
Kgopelo ya mpšhafatšo ya tokelo ya go nyaka diepšane e swanetše -
a go bolela lebaka leo mpšhafatšo e nyakegago;
b go sepela le pego yeo e hlalošago dilo ka botlalo yeo e bontšhago dipoelo tša go nyaka, phetolelo ya tšona le tshenyegelo ya go nyaka diepšane;
c go sepela le pego yeo e bontšhago tšhalo morago ya dinyakwa tša lenaneo la tshepedišo ya tikologo leo le dumeletšwego, tšošološo yeo e yo dirwago le ditshenyegelo tša goba tšeo di akantšwego; le d go tsenya lenaneo la mošomo wa go nyaka diepšane leo le hlalošago dilo ka botlalo la lebaka la mpšhafatšo.
Tona e swanetše go fa mpšhafatšo ya tokelo ya go nyaka diepšane ge e le gore kgopelo e latelela dikarolwana 1 le 2 le ge e le gore mong wa tokelo ya go nyaka diepšane o šetše morago -
a mabaka le ditlamo tša tokelo ya go nyaka diepšane gape ge a sa ganetšane le dikgonegišo dife goba dife tša maswanedi tša Molao wo;
b lenaneo la mošomo wa go nyaka diepšane; le c dinyakwa tša lenaneo la tshepedišo ya tikologo leo le dumeletšwego.
Tokelo ya go nyaka diepšane e ka no mpšhafatšwa, ga tee, lebaka leo le sa fetego mengwaga ye meraro.
Tokelo ya go nyaka diepšane, yeo e diretšwego kgopelo ya mpshafatšo, e tla re , go sa šetšwe letšatšatši la yona la go felelwa ke go šoma, ya dula e šoma go fihlela ge kgopelo e filwe goba e ganeditšwe.
Ditokelo le ditlamo tša moswari wa tokelo ya go nyaka diepšane
Go tlaleletša ditokelo tšeo go boletšwego ka tšona ka go karolo 5, moswari wa tokelo ya go nyaka diepšane -
a ge e le gore, go ya ka karolwana 18, tokelo yeo e kgethollago ya go dira kgopelo le go fiwa tokelo ya go nyaka diepšane mabapi le minerale le lefelo leo go nyakwago go lona;
b go ya ka karolwana 2, tokelo yeo e kgethollago ya go kgopela le go fiwa tokelo ya go epa mabapi le minerale le lefelo la go nyaka tšeo go bolelwago ka tšona; le c go ya ka tumelelo yeo go bolelwago ka yona ka go karolo 20, tokelo yeo e kgethollago ya go tloša le go lahla minerale ofe goba ofe, woo o amanago le tokelo ye bjalo, woo o humanwego ge go nyakwa.
Moswari wa tokelo ya go nyaka diepšane o swanetše go -
a tliša kokelo yeo ya boingwadišo Kantorong ya Go ngwadiša Dithaetlele tša Meepo lebakeng la matšatši a 30 la letšatši leo ka lona tokelo –
i e thomago go šoma go ya ka karolo ya 175; goba ii e mpshafaditšwe go ya ka karolo 183;
b o swanetše go thoma ka ditiro lebakeng la matšatsi a 120 go tloga ka tšatši leo ka lona tokelo ya go epa e thomago go šoma go ya ka karolo 175; goba lebaka leo le katološitšwego go ya le ka mo Tona e ka dumelelago;
c go tšwela pele go sepetša ditiro tša go nyaka go ya ka lenaneo la mošomo wa go nyaka diepšane;
d go sepelelana le dikwano le mabaka a ditokelo tša go nyaka diepšane, ditaelo tša maleba tša Molao wo, le molao ofe goba ofe wo mongwe wa maleba;
e go sepelelana le dinyakwa tša lenaneo le le amogetšwego la tshepedišo ya tikologo;
f go lefa ditefelo tše di beilwego tša go nyaka diepšane go Mmušo; le g go ya ka karolo ya 20, golefela Mmušo meputso mapapi le seepšane sefe goba sefe se se tlošitšwego gomme sa lahlwa lebakeng la go go dirwa mošomo wa go nyaka diepšane.
Tumelelo ya go tloša le go lahla diminerale
Go ya ka karolwana , moswari wa tokelo ya go nyaka diepšane, a ka tloša feela le go lahlaka mabaka a gagwe seepšane sefe goba sefe se se hwetšwago ke moswari yoo lebakeng la mešomo ya go nyaka diepšane ye e dirwago go phethagatša tokelo yeo ya go nyaka diepšane ka kelo ye e ka nyakwago gore go dirwe diteko go sona goba go se lemoga goba go se sekaseka.
Moswari wa tokelo ya go nyaka diepšane o swanetše go hwetša tumelelo ye e ngwadilwego ya Tona ya go tlošwa le go lahlwa, ka mabaka a moswari yoo, ga ditaetšo tše kgolo tša diepšane dife goba dife tše di hwetšwago ke moswari yoo lebakeng la ge go dirwa mešomo ya go nyaka diepšane mabapi le tokelo yeo ya go nyaka diepšane.
Tshedimošo le data mabapi le tekolo le go nyaka diepšane
Moswari wa tokelo ya go nyaka diepšane goba tumelelo ya tekolo o swanetše –
a go lota direkhoto tša maleba ka kantorong ya gagwe ye e ngwadišitšwego, goba ka lefelong la kgwebo ya go nyaka diepšane le dipoelo le ditshenyagalelo tše di amanago le se, gammogo le data ya bogare bja molete wo o borilwego le data ya bogare bja loko, mo go lego maleba; le b go tšweletša dipego tša tšwelopele ye e dirwago le data ka mokgwa wo o beilwego le ka mabaka a nako ao a beilwego, go Molaodi wa Selete mabapi le mešomo ya go nyaka diepšane.
Ga go motho yoo a swanetšego go lahla goba go senya rekhoto efe goba efe, borehole core goba core - log data tšeo go boletšwego ka tšona ka go karolwana 1a ntle le ge e le go ya ka ditaelo tšeo di ngwadilwego fase tša Molaodi wa Selete wa maswanedi.
Kgopelo ya tokelo ya go epa
Mang le mang yoo a ratago go kgopela Tona tokelo ya go epa o swanetše go iša kgopelo -
a kantorong ya Molaodi wa Selete yoo naga e lego seleteng sa gagwe;
b ka mokgwa woo o boletšwego; le c mmogo le tefišo ya kgopelo yeo e sa bušetšwego.
Molaodi wa Selete o swanetše go amogela kgopelo ya tokelo ya go epa ge e le gore -
a dinyakwa tše di akangwago go karolwana 1 di a kgotsofatšwa;
b ga go motho yo mongwe yoo a swerego tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa, phemiti ya go epa goba phemiti ya tshwaro ya minerale woo o tshwanago le naga.
Ge e le gore kgopelo ga e sepelelane le dinyakwa tša karolo ye, Molaodi wa Selete o swanetše go tsebiša modirakgopelo ka go ngwala fase ka taba yeo lebakeng la matšatši a 14 morago ga ge kgopelo e humanwe.
Ge e le gore Molaodi wa Selete o amogela kgopelo, Molaodi wa Selete o swanetše gore, lebakeng la matšatši a 14 go tloga ka tšatši la kamogelo, a tsebiše modirakgopelo ka go ngwala –
a gore a dire kelo ya khuetšo ya tikologo gomme a tliše lenaneo la tshepedišo ya tikologo gore e amogelwe go ya ka karolo 39; le gore b a tsebiše a be a rerišane le dihlopha tše di nago le kgahlego le tše di amegago lebakeng la matšatši a 180 go tloga letšatšing la tsebišo.
Tona e ka re ka tsebišo ka Kuranteng ya Mmušo, ya laletša dikgopelo tša ditokelo tša go epa mabapi le naga efe goba efe gomme e ka hlalosa tsebišong yeo lebaka leo ka lona kgopelo yeo e swanetšego go dirwa le dikwano le mabaka ao ka wona ditokelo tšeo di ka fiwago.
Go fiwa le labaka la tokelo ya go epa
Go ya ka karolwana , Tona e swanetše go fa tokelo ya go epa ge e le gore -
a minerale o ka epšwa gomme wa tliša dipoelo tša go kgahliša, go ya ka leaneno la mošomo wa go epa;
b modirakgopelo o kgona go humana methopo ya ditšhelete ebile o na le bokgoni bja bothekniki bja go sepetša tshepetšo ya go epa yeo e ikemišeditšwego gore e tliše dipoelo tša go kgahliša;
c maano a thušo ya ditšhelete a bapetšega le tshepetšo ya go epa yeo e ikemišeditšwego le lebaka la gona;
d ge e le gore moepo o ka se bake tšhilafatšo yeo e ka se lokišegego, nyenyefatšo ya ikholotši goba tshenyo go tikologo;
e modirakgopelo o kgonegišitše ditšhelete le tše dingwe tša leano la leago le mošmo;
f modirakgopelo o na le bokgoni bja go latelela dikgonegišo tša maswanedi tša Molao wa Polokego le Maphelo a Meepong, 1996, Molao wa Nomoro ya 29 wa 1996;
g modirakgopelo ga a tlole dikgonegišo dife goba dife tša Molao wo; le h go fiwa ga tokelo ye bjalo go tla tšwetša pele maikemišetšo ao a boletšwego ka go karolo 2d le f le go sepelelana le kwano ye e lego go karolo 100 le leano le le beilwego la leago le mešomo.
Tona e ka re ka go hlokomela sebopego sa seepša seo se angwago ya ela hloko dikgonagatšo tša karolo 26.
Tona e swanetše go gana go fana ka tokelo ya go epa ge e le gore kgopelo ga e kgotsofatše dinyakwa ka moka tše di hlalositšwego go karolwana 1.
Ge e le gore Tona e gana go fa tumelelo ya go epa, Tona e swanetše gore, lebakeng la matšatši a 30 a go gana, e tsebiše modirakgopelo ka go ngwala fase ka sephetho le mabaka a gona.
Tokelo ya go epa, yeo e fiwago go ya ka karolwana ya 1 e thoma go šoma letšatšing leo ka lona lenaneo la tshepedišo ya tikologo le fiwago go ya ka karolo ya 39 .
Tokelo ya go epa e laolwa ke Molao wo, molao o mongwe le o mongwe wa maleba, le dikwano le mabaka ao a boletšwego ka go tokelo yeo gomme e tla šoma lebakeng leo le beilwego tokelong yeo, e lego lebaka leo le ka se fetego mengwaga ye 30.
Kgopelo ya mpšhafatšo ya tokelo ya go epa
Mang le mang yoo e lego moswari wa tokelo ya go epa yoo a ratago go dira kgopelo go Tona ya mpšhafatšo ya tokelo ya go epa o swanetše go iša kgopelo -
a kantorong ya Molaodi wa Selete yoo naga e lego seleteng sa gagwe;
b ka mokgwa woo o boletšwego; le c mmogo le tefišo ya kgopelo yeo e sa bušetšwego.
Kgopelo ya mpšhafatšo ya tokelo ya go epa e swanetše go -
a bolela lebaka la nako yeo mpšhafatšo e nyakegago b sepela le pego ye e bontšhago gore dinyakwa tša lenaneo la tshepedišo ya tikologo leo le dumeletšwego le šalwa morago go fihla kae, tšošološo yeo e yo dirwago le ditshenyegelo tša gona tšeo di akantšwego; le c akaretša lenaneo le le tletšego la mošomo wa go epa.
Tona e swanetše go fa mpshafatšo ya tokelo ya go epa ge e le gore kgopelo e šala morago dikakarolo 1 le 2 le ge e le gore moswari wa tokelo ya go epa o šetše morago -
a mabaka le dikwano tša tokelo ya go epa gomme ga a ganetšane le dikgonegišo tša maswanedi tša Molao wo;
b ditlamo tša ka fase ga lenaneo la mošomo wa go epa;
c dinyakwa tša maano a leago ao a boletšwego; le d dinyakwa tša lenaneo la tshepedišo ya tikologo leo le dumeletšwego.
Tokelo ya go epa e ka no mpshafatšwa mabaka a mangwe ao a sa fetego mengwaga ye 30.
Tokelo ya go epa, yeo e diretšwego kgopelo ya mpshafatšo, e tla re, go sa šetšwe letšatši la go fela ga yona, ya dula e šoma go fihla ge kgopelo yeo e filwe goba e ganeditšwe.
Ditokelo le maikarabelo a moswari wa tokelo ya go epa
Go tlaleletša ditokelo tšeo go boletšwego ka tšona ka go karolo 5, moswari wa tokelo ya go epa o swanetše gore, go ya ka karolo 24, tokelo ya go kgetholla, a kgopele le go fiwa mpšhafatšo ya tokelo ya go epa ya minerale le lefelo la go epa leo go bolelwago ka lona.
Moswari wa tokelo ya go epa o swanetše go -
a ngwadiša tokelo ye bjalo go Kantoro ya Ngwadišo ya Dithaetlele tša Meepo lebakeng la matšatši a 30 a tšatši leo ka lona tokelo -
i e thomago go šoma go ya ka karolo ya 235; goba ii e mpšhafaditšwego go ya ka karolo 243;
b thoma ditshepetšo tša go epa lebakeng la ngwaga wo tee go tloga ka tšatši leo ka lona tokelo ya go epa e thomago go šoma go ya ka karolo 235 goba nako ye e katološitšwego go ya le ka mo Tona e e dumelelago;
c go epa ka mahlahla go ya ka lenaneo la mošomo wa go epa;
d šala morago mabaka le dikwano tša tokelo ya go epa le dikgonegišo tša maswanedi tša Molao wo;
e šala morago dinyakwa tša lenaneo la tshepedišo ya tikologo leo le dumeletswego;
f dumelelana le dinyakwa tša leano le le beilwego la leago le mešomo; le g lefela meputso ya Mmušo; le h go tliša pego ye e laetšwego ya ngwaga-ka-ngwaga, yeo e hlalosago ka mo moswari a sepelelanago le dikgonagatšo tša karolo 2d le f le kwano ye e ukangwago karolong ya 100 le leano la leago le mešomo.
Mehola ya diminerale
Tona e ka thoma goba ya laela ditlhohleletšo tša go tšweletša dikholego tša diminerale ka Repabliking.
Ge Tona, e tšea dikgato ka keletšo ya Lekgotla , le ka morago ga ditherišano le Tona ya Kgwebo le I-intaseteri, ya hwetša gore minerale wo o itšego o ka dirišwa ka mohola ka Repabliking, Tona e ka tšweletša kholego yeo go ya ka dikwano le mabaka ao a ka bewagoke Tona.
Motho ofe goba ofe yo a nago le maikemišetšo a go diriša minerale ofe goba ofe wo o epšago ka Repabliking ka ntle ga Repabliki, a ka dira bjalo feela morago ga tsebišo ye e ngwadilwego le gona ka go rerišana le Tona.
Kgopelo ya go fiwa le lebaka la phemiti ya moepo
Phemiti ya go epa e ka ntšhiwa fela ge e le gore -
a minerale woo go bolelwago ka wona o ka epšwa gore ofe dipoelo tšeo di kgahlišago lebakeng la mengwaga ye mebedi; le b lefelo la moepo leo go bolelwago ka lona le ka se fete bogolo bja dihektare tše 1.5.
Motho yoo a ratago go dira kgopelo go Tona ya phemiti ya moepo o swanetše go tliša kgopelo -
a kantorong ya Molaodi wa Selete yoo naga e lego seleteng sa gagwe;
b ka mokgwa woo o boletšwego; le c mmogo le tefišo ya kgopelo yeo e sa bušetšwego.
Molaodi wa Selete o swanetše go amogela kgopelo ya phemiti ya go epa ge e le gore -
a dinyakwa tše di ukangwago g karolwana 2 di a kgotsofatšwa;
b ga go motho yo mongwe yoo a swerego tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa, phemiti ya go epa goba phemiti ya tshwaro ya minerale woo o tshwanago le naga.
Ge e le gore kgopelo ga e sepelelane le dinyakwa tša karolo ye, Molaodi wa Selete o swanetše go tsebiša modirakgopelo ka go ngwala fase ka taba yeo lebakeng la matšatši a 14 kgopelo e humanwe, gomme a bušetše kgopelo go modirakgopelo.
Ge Molaodi wa Selete a amogela kgopelo, Molaodi wa Selete o swanetše gore, lebakeng la matšatši a 14 go tloga letšatšing la kamogelo, a tsebiše modirakgopelo ka go ngwala –
a gore a tliše leano la tshepedišo ya tikologo; le b gore a tsebiše ka go ngwala a be a rerišane le mong wa mabu le motho yo a dutšego go wona kamolao le dihlopha dife goba dife tše dingwe gape tše di angwago, gomme a iše dipoelo tša ditherišano tše di boletšwego lebakeng la matšatši a 30 go tloga letšatšing la tsebišo.
Tona e swanetše go ntšha phemiti ya go epa ge -
a dinyakwa tše di ukangwago go karolwana 1 di kgotsofaditšwe; le gona b modirakgopelo a tlišitše leano la tshepedišo ya tikologo.
Moswari wa phemiti ya go epa a a ka no tsena ka nageng yeo e amango le phemiti ye bjalo le badiredi ba gagwe, gomme a ka no tliša ka nageng yeo didirišwa dife goba dife tšeo di nyakegago, metšhene le ditlabelo gomme a ka aga a hloma le go lokiša lebato lefe goba lefe goba a hlomo dikago tša ka tlase ga mobu tše di ka nyakegago mererong ya moepe;
b go ya ka Molao wa Setšhaba wa Meetse, 1998 Molao wa Nomoro ya 36 wa 1998, a ka no šomiša meetse a go tšwa moeding ofe goba ofe wa tlhago woo o lego godimo ga, goba o elela go putla naga ye bjalo goba go tšwa kepong efe goba efe yeo e dirilwego pele gomme e šomitšwa mabaka a go nyaka diepšane goba go epa, goba go epa petse yeo e nyakegago go šomišetšwa tshomišo ya go amana le go nyaka goba go epa, go ya ka moo go tla bego go le ka gona, godimo ga naga ye bjalo; le c o swanetše go lefa meputso ya Mmušo;
d a ka epa go ya ka mabaka a gagwe goba ka tlase ga lefelo leo la go epa go hwetša minerale wo o amanago le phemiti yeo.
a e soma lebaka leo le boletšwego ka gare ga phemiti, leo le se le swanelego go feta lebaka la mengwaga ye mebedi empa le ka no mpšhafatšwa, ga tee, lebaka le lengwe la ngwaga wo tee; le b e ka se šuthišetšwe, ya fiwa, ya hirišwa, ya hirišwa ke yoo a e hirišeditšwego, ya lahlwa goba ya šomišwa bjalo ka poloko goba go thatafatšwa ka mokgwa ofe goba of, eupša e ka amagannywa le molato goba ya dirišwa bjalo ka tiišeletšo feela ka morero wa go thekga projeke ya go epa ka ditšhelete ka tumelelo ya Tona.
Tshedimošo le data mabapi le go epa goba go iša pele diminerale
Moswari wa tokelo ya go epa goba phemiti ya go epa, lefelong la ka Repabliking ye, o swanetše go boloka direkhoto tša ditiro tša go epa le tša ditšhelete tša go amana le moepo.
Moswari wa tokelo ya go epa goba phemiti ya go epa, goba tshepedišo ya polante ye bjalo ya go iša pele, ka go arogana le moepo o swanetše go iša go Molaodikakaretšo -
a dipoelo tša kgwedi tšeo di boletšwego tša go ba le tshedimošo yeo e nepilego le yeo e nepagetšego le data; le b pego ya ngwaga yeo e hlakišitšwego goba ditaodišo tša ditšhelete tšeo di bontšhago balance sheet le akhaonte ya poelo le tahlegelo.
c pego ya ngwaga ye e hlalosago ka mo moswari a sepelelanago le dikgonagatšo tša karolo 2d le f, kwano ye e ukangwago karolong ya 100 le leano la leago le mešomo.
Maatla a Tona go lebiša dineo tša tshedimošo yeo e itšego goba data
Tona e ka no re, go kgona go fihlelela maikemišetšo a Molao wo, le go phethagatša ofe lgoba ofe wa mešomo go ya ka Molao wo, ya laela ka go ngwala fase gore tshedimošo yeo e itšego goba data di tlišwe ke -
a modirakgopelo wa tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa, phemiti ya tshwaro goba phemiti ya go epa, go ya ka moo go tla bego go le ka gona;
b moswari ofe goba ofe wa naga yeo go boletšwego ka yona ka go tokelo ya go nyaka, phemiti ya go epa, phemiti ya tshwaro goba phemiti ya go epa, goba kgopelo ya gona;
c mong ofe goba ofe wa mabu yeo e angwago ke tokelo ya go nyaka, tokelo ya go epa, phemiti ya tshwaro goba phemiti ya go epa, goba yeo e angwago ke kgopelo ya tokelo ya mohuta woo goba phemiti goba ya mošomo wa go nyaka diepšane goba wa go epa.
Kutollo ya tshedimošo
Go ya ka karolwana , tshedimošo efe goba efe goba data yeo e tlišwago go ya ka mabaka le ditlamo tša karolo 21, 28 goba 29 di ka no utollelwa mang goba mang -
a gore a fihlelele maikemišetšo afe goba afe ao go boletšwego ka wona ka go karolo 2c, d goba e;
b go fa maatla tokelo ya go kgona go humana tshedimošo yeo e akantšwego ka go karolo 32 ya Molaotheo; goba c ge e le gore tshedimošo ye bjalo goba data di šetše di filwe setšhaba;
d ge tokelo ya maleba, phemiti goba tumelelo e fedile goba e fedišitšwe, goba lefelo leo le angwago ke tumelelo yeo le tlogetšwe goba e fedišitšwe.
Ga go tshedimošo goba data tšeo di tla utollelwago mang goba mang ge e le gore -
Motho ofe goba ofe yoo a tlišago tshedimošo goba data go ya ka karolo 21, 28 goba 29 o swanetše go tsebiša Molaodi wa Selete yoo a amegago le go šupa gore ke tshedimošo goba data efe yeo e swanetšego go tšewa e le ya sephiri gomme e se e tshwanele go utollwa.
Mmušo goba ofe goba ofe wa bašomedi ba wona ba ka se-
a pharwe ka boikarabelo bja kgonthe gob abjo e sego bja maikemišetšo bja go lokolla tshedimošo goba data ye e tlišitšwego go ya ka Molao wo; le b go tiišeletša go nepagala goba go phethagala ga tshedimošo ya mohuta woo goba data goba tlhaloso ya yona.
Kgopelo ya phemiti ya tshwaro
Moswari ofe goba ofe wa tokelo ya go nyaka diepšane yoo a ratago go dira kgopelo go Tona ya phemiti ya tshwaro -
a o swanetše go dira kgopelo ka kantorong ya Molaodi wa Selete yoo naga e lego seleteng sa gagwe;
b o swanetše go dira kgopelo ka mokgwa woo o boletšwego; le c o swanetše go tliša kgopelo mmogo le tšhelete ye e beilwego ya gopelo, e lego yeo e sa bušetšwego mmogo le tefišo ya kgopelo yeo e sa bušetšwego;
d ka kgopelong a hlalose mabaka le lebaka leo ka lona phemiti ya tshwaro e kgopelwago, le gona e a tšweletše pego ye e bontšhago ka moo a sepelelanago le karolo 321.
Molaodi wa Selete o swanetše go amogela kgopelo ya tokelo ya go epa ge e le gore -
a dinyakwa tše di akangwago go karolwana 1 di a kgotsofatšwa;
b modirakgopelo ke mong wa tokelo ya go nyaka diepšane yeo e amegago.
Go fiwa le lebaka la phemiti ya tshwaro
Tona e ka no ntšha phemiti ya tshwaro ge e le gore mong wa phemiti ya go nyaka diepšane o -
a nyakile godimo ga naga yeo e boletšwego ka gare ga kgopelo;
b feditše ditiro tša go nyaka le thuto ya kgonego;
c o netefaditše go ba gona ga minerale woo go nago le kgonego ya gore o epšwe;
d ithutile mmaraka gomme o humane gore moepo le minerale tšeo go bolewago ka tšona di ka se lokele ikonomi ka baka la maemo a maaraka a nako yeo; le e o šetše morago dikgonegišo tša maswanedi tša Molao wo, molao ofeo goba ofe wo mongwe wa maleba le dikwano le mabaka ao a laeditšwego tokelong ya go nyaka diepšane.
Phemiti ya tshwaro, ye e ntšhitšwego go ya ka karolwana 1 e fega dikwano le mabaka a tokelo ya go nyaka diepšane yeo e swerwego mabapi le mabu ao a angwago ke phemiti ya tshwaro, ge lebaka la go nyaka diepšane le se la feta le gona lebaka la tokelo ya go nyaka diepšane leo le angwago, le sepela mmogo le la phemiti ya tshwaro.
Go se na taba le karolwana 2, lenaneo la tshepedišo ya tikologo leo le dumeletšwego mabapi le tokelo ya go nyaka diepšane le a šoma go se na taba le gore tokelo ya go nyaka diepšane e fetile.
Phemiti ya tshwaro e šoma lebaka la nako leo e boletšwego ka gare ga phemiti, gomme lebaka leo ga se le tshwanele go feta mengwaga ye meraro.
Kgano ya kgopelo ya phemiti ya tshwaro
Tona e ka no gana go fa phemiti ya tshwaro, ge e le gore, ge e tšeela hlogong tshedimošo yeo e filwego ka fase ga karolo 32 le phatišišo yeo e dirilwego ke Lekgotla ka kgopelo ya Tona, go netefatšwa gore -
a minerale woo o amanago le kgopelo o ka epšwa gomme wa tliša dipoelo;
b modirakgopelo ga se a fetše ditiro tša go nyaka le thuto ya kgonego tša maswanedi; goba c go fiwa ga phemiti ye bjalo go tla -
i baka molao wa tlogelo;
ii thibela phadišano ya nnete;
iii baka kgobokanyo ya Diminerale ka diatleng tša modirakgopelo.
Mpšhafatšo ya phemiti ya tshwaro
Kgopelo ya mpšhafatšo ya phemiti ya tshwaro e swanetše go tlišwa ka mokgwa woo o tshwanago le wa phemiti ya tshwaro ka go karolo 31 gomme e tshwanetše go tsenya -
a pego yeo e mpšhafaditšwego ya mabaka ao a bego a le gona ka nako yeo phemiti ya tshwaro e filwego; le b lebaka le mabaka a gore ke ka baka la eng mpšhafatšo e nyakega.
a moswari o setše morago dikgonegišo tša maswanedi tša Molao wo le mabaka le ditlamo tša phemiti ya tshwaro; le b maemo a mmaraka ao a ukangwago go karolo 321d a sa le gona
Phemiti ya tshwaro e ka no mpšhafatšwa, ga tee, lebaka leo le sa fetego mengwaga ye mebedi.
Ditokelo le maikarabelo a moswari wa phemiti ya tshwaro
Go ya ka karolwana , moswari wa phemiti ya tshwaro o na le tokelo yeo e tlhaolago go fiwa tokelo ya go epa mabapi le naga yeo go bolelwago ka yona.
a fa maatla lenaneo la tshepedišo ya tikologo le go lefa tefišo ya tshwaro yeo e boletšwego; le b go tliša pego ya tšwelopele kgwedi ye nngwe le ye nngwe ya botshelela go Molaodi wa Selete yeo e bontšhago -
i maemo a mmaraka a nako yeo, thulano ya wona le tlhokego ya tshwaro phemiti ye bjalo ya tshwaro ya minerale le naga tšeo go bolelwago ka tšona; le ii maiteko ao a dirilwego ke mong yo bjalo go netefatša gore tshepetšo ya moepo e thoma pele ga tšatši la bofelo leo go boletšwego ka lona ka go karolo 324 goba 343, go ya ka moo go tla bego go le ka gona.
Phemiti ya tshwaro ga se e tshwanele go šuithišetšwa, go fiwa, go hirišwa ke yoo a e hirišeditšwego, go lahlwa, go šomišwa bjalo ka poloko goba go thatafatšwa ka mokgwa ofe goba ofe.
Metheo ya tshepedišo ya tikologo
Metheo yeo e hlalošitšwego ka go karolo 2 ya Molao wa Setšhaba wa Tshepedišo ya Tikologo,1998 (Molao wa Nomoro ya 107 wa 1998) -
a e šoma go ditshepetšo kamoka tša go nyaka diepšane le tša go epa le taba efe goba efe yeo e amanago le tshepetšo ye bjalo;
b e dira bjalo ka methalohlahli ya phetolelo, tshepetšo le phethagatšo ya dinyakwa tša tikologo tša Molao wo.
Tshepedišo efe goba efe ya go nyaka diepšane goba ya go epa e swanetše go sepetšwa go ya ka maemo ao a lemogwago ka kakaretšo ya tšwelopele yeo e sa felego ka go kopanya dintlha tša leago, ikonomi le tša tikologo le peakanyo le phethagatšo ya diprotšeke tša go nyaka diepšane le tša go epa go netefatša gore tlhohlomišo ya methopo ya diminerale e direla meloko ya bjale le ya išago.
Maikarabelo le tshepedišo ya tikologo tšeo di kopantšwego go phekola
Moswari wa tokelo ya go dira tekolo, tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa, phemiti ya go epa o swanetše gore, ka dinako kamoka, a -
a fe maatla maikemišetšo a kakaretšo a tshepedišo ya tikologo yeo e kopantšwego yeo e boletswego ka go Kgaolo 5 ya Molao wa Setšhaba wa Tshepedišo ya Tikologo, 1998 Molao wa Nomoro ya 107 wa 1998; le b akanye, nyakišiše le go sekaseka thulano ya go nyaka diepšane goba go epa ga gagwe tikologong bjalo ka ge go akantšwe ka go karolo 247 ya Molao wa Setšhaba wa Tshepedišo ya Tikologo, 1998 Molao wa Nomoro ya 107 wa 1998;
c laole dikhuetšo kamoka tša tikologo -
i go ya ka lenaneo la gagwe la tshepedišo ya tikologo goba lenaneo le le amogetšwego la tshepedišo ya tikologo moo go lego maleba; le ii bjalo ka karolo ye bohlokwa ya mošomo wa go dira tekolo, go nyaka diepšane goba wa go epa, tshepetšo ya go nyaka diepšane goba ya go epa, ka ntle le ge Tona e laela ka mokgwa wo mongwe;
d go ya ka mokgwa woo o kgonegago, go tsošološa tikologo yeo e amilwego ke ditshepetšo tša go nyaka goba tša go epa gore e be seemong sa yona sa tlhago goba go tšhomišo ya naga yeo e sepelanago le mogopolo woo o amogelegago ka kakaretšo wa tšwelopele yeo e sa felego; le e o rwele maikarabelo a tshenyo efe goba efe ya tikologo, tšhilafatšo goba nyenyefatšo ya ikholotši yeo e bakilwego ke ditshepetšo tša gagwe tša go nyaka diepšane goba tša go epa tšeo di ka no diregago ka ntle ga mellwane ya lefelo leo le boletšwego ka gare ga phemiti.
Go sa šetšwe Molao wa Dikhamphani, 1973 Molao wa Nomoro ya 61 wa 1973, goba Molao wa Dikoporase tša Batho ba se Bakae 1984 Molao wa Nomoro ya 69 wa 1984, balaodi ba khamphani goba maloko a dikoporase tša batho ba se bakae, ba na le boikarabelo bjo bo kopanetšwego khuetšong efe goba efe ye e sa nyakegego tikologong, go akaretšwa tshenyo, kgwahlafatšo goba tšhilafatšo ye e lego ya ka boomo goba e sego ya ka boomo ye e bakilwego ke khamphani goba dikoporase tšeo ba di emelago.
Lenaneo la tshepedišo ya tikologo le leano la tshepedišo ya tikologo
Mang le mang yoo a dirilego kgopelo ya tokelo ya go epa go ya ka karolo 22, o swanetše go dira kelo ya khuetšo ya tikologo gomme a e tšweletše lenaneo la tshepedišo ya tikologo lebakeng la matšatši a 180 go tloga ka tšatši leo a tsebišitšwego ke Mosepediši wa Selete go dira bjalo.
Motho yo mongwe le yo mongwe yo a dirago kgopelo ya tumelelo ya go dira tekolo, tokelo ya go nyaka diepšane goba phemiti ya go epa, o swanetše go tliša leano la tshepedišo ya tikologo bjalo ka ge go laetšwe.
Modirakgopelo yo a lokišetšago lenaneo la tshepedišo ya tikologo goba leano la tshepedišo ya tikologo o swanetše go –
a netefatša motheo wa tshedimošo yeo e amanago le tikologo yeo e amegago go phetha tšhireletšo, dikgato tša phekolo le maikemišetšo a tshepedišo ya tikologo;
b nyakišiša, go sekaseka le go lekanyetša thulano ya ditshepetšo tša gagwe tša go nyaka diepšane goba tša go epa tšeo a di šišintšego -
i go tikologo;
ii mabaka a leago dipolotiki a motho ofe goba ofe yoo a ka angwago thwii ke tshepetšo ya go nyaka diepšane goba ya go epa; le iii bohwa bja setšhaba bjalo ka ge bo hlalošitšwe ka go karolo 32 ya Molao wa Methopo ya Bohwa bja Setšhaba Molao wa Nomoro ya 25 wa 1999, ka tlogelo ya gore bohwa bja setšhaba bjo akantšwego ka go karolo 32Iiv le vii tša Molao woo.
c tšwetša pele maano a temogo ya tikologo ao a hlalošago ka moo modirakgopelo a ikemišeditšego go tsebiša badiredi ba gagwe ka diphonkgelo dife goba dife tša tikologo tšeo di ka no bakwago ke mošomo wa bona le ka moo diphonkeglo tšeo di swanetšego go ahlaahlwa gore go phefšwe tšhilafatšo goba nyenyefatšo ya tikologo.
d hlaloša ka moo a ikemišeditšego go -
i fetola, go phekola go laola goba go emiša tiro efe goba efe yeo e bakago tšhilafatšo goba nyenyefatšo ya tikologo;
ii laola goba go phekola tšeo di bakago tšhilafatšo goba nyenyefatšo le khudugo ya ditšhilafatšo; le iii šala morago maemo ao a boletšwego a ditšhila goba maemo a tshepedišo goba ditiro.
a Go ya ka temana b, Tona e swanetše gore, lebakeng la matšatši a 120 go tloga ka tšatši leo lenaneo la tshepedišo ya tikologo le tlišitšwego, le dumelele leano la tshepedišo ya tikologo ge e le gore -
i le šala morago dinyakwa tša karolwana 2;
ii modirakgopelo o šetše morago karolo 411; le iii modirakgopelo o na le bokgoni goba o kgonegišitše bokgoni bja go tsošološa le go laola dithulano tšeo di sa kgahlišego go tikologo.
b Tona e ka no se dumelele lenaneo la tshepedišo ya tikologo goba leano la tshepedišo ya tikologo ka ntle le ge le tšeetše hlogong -
i ditšhišinyo dife goba dife ka Komiti ya Selete ya Tšwetšopele ya Meepo le Tikologo;
ii diswayaswayo tša kgoro efe goba efe ya Mmušo yeo e filwego maikarabelo a tshepetšo ya molao ofe goba ofe woo o amanago le merero yeo e amago tikologo.
Tona e ka no kgopela tshedimošo ye nngwe go motho yoo a akantšwego ka go karolwana 1 gape le ka no lebiša lenaneo la tshepedišo ya tikologo leo go bolelwago ka lona gore le fetolwe ka mokgwa woo Tona e nyakago.
a Tona e ka no re ka nako ye nngwe le ye nngwe, morago ga ge a dumeletše lananeo la tshepedišo ya tikologo, goba leano la tshepedišo ya tikologo le morago ga therišano, le moswari wa tokelo ya go dira tekolo, tokelo ya go nyaka, tokelo ya go epa, goba phemiti ya go epa yeo go bolelwago ka yona, e dumelele lenaneo la tshepedišo ya tikologo leo le fetotšwego.
b Ka mabaka a temana a, karolwana 4 e šoma le diphetogo tšeo di hlokegago.
Dikgonagatšo tša karolwana 3bii le karolwana 3c ga di ame kgopelo ya ditumelelo tša go dira ditekolo, ditokelo tša go nyaka, goba diphemiti tša go epa.
Therišano le dikgoro tša mmušo
Ge go akanywa ka leano la tshepedišo ya tikologo goba lenaneo la tshepedišo ya tikologo go ya ka karolo ya 39, Tona e swanetše go rerišana le Kgoro efe goba efe ya mmušo yeo e sepetšago molao ofe goba ofe wa go amana le merero yeo e amago tikologo.
Tona e swanetše go kgopela hlogo ya kgoro yeo e rerišwago ka go ngwala fase go tliša diswayaswayo tša Kgoro yeo lebakeng la matšatši a 60 go tloga ka tšatši la kgopelo.
Kgonegišo ya ditšhelete tša go phekola tshenyo ya tikologo
Modirakgopelo ya tokelo ya go nyaka, tokelo ya go epa, goba phemiti ya go epa, o swanetše gore pele ga Tona e ka amogela leano la tshepedišo ya tikologo goba lenaneo la tshepedišo ya tikologo go ya ka karolo 39 , a dire dikgonagatšo tše di beilwego tša ditšhelete go lokiša goba goba go sepediša dikhuetšo tše dibe tša tikologo.
Ge moswari wa tokelo ya go nyaka, tokelo ya go epa goba phemiti ya go epa, a ka šitwa ke go lokiša goba go sepediša, goba a sa kgone go phethagatša tokišo yeo goba go sepediša khuetšo efe goba efe ye mpe tikologong, Tona e ka re ka tsebišo ye e ngwaletšwego moswari yoo, ya diriša kgonagatšo ditšhelete ka moka tše di boletšwego go karolwana 1 go lokiša goba go sepediša khuetšo ye mpe ya tikologo, ye e bolelwago.
Moswari wa tokelo ya go nyaka, tokelo ya go epa goba phemiti ya go epa, o swanetše gore ngwaga-ka-ngwaga a ele boikarabelo bja gagwe bja tikologo gomme a oketše dikgonagatšo tša gagwe tša ditšhelete ka mo go tla kgotsofatšago Tona.
Ge Tona e sa kgotsofala ka ga kelo yeo le dikgonagatšo tša ditšhelete tšeo di ukangwago karolong ye, Tona e ka hloma molekanyetši yo a ikemetšego gore a dire kelo yeo le go kgonthiša ka ga kgonagatšo ya ditšhelete.
Nyakego ya gore go be le dikgonagatšo tša ditšhelete di be di swarelelwe e tla dula e le gona go fihla ge Tona e efa moswari yoo setifikeiti go ya ka karolo ya 43, eupša Tona e ka swara karolo ya dikgonagatšo tšeo tša ditšhelete go ya le ka mo go ka nyakegago gore go lokišwe mošomo wo o tswaletšwego wa go epa goba wa go nyaka mabapi le dkhutšo tšeo mašaledi a mešomo yeo a ka bago natšo tikologong.
Tshepedišo ya mekgobo ya mašaledi le mogogolwa wa mašaledi
Mekgobo ya mašaledi le mogogolwa wa mašaledi di swanetše go laolwa ka mokgwa woo o boletšwego setsheng sefe goba sefe ka lebaka leo ka go leano la tshepedišo ya tikologo le ka go lenaneo la tshepedišo ya tikologo leo go bolelwago ka lona.
Ga go motho yoo a swanetšego go lahla mokgobo wa mašaledi goba mogogolwa ma mašaledi nakwana goba leruri setsheng sefe goba sefe ntle le setsheng seo se akantšwego ka go karolwana 1.
Go fiwa ga setifikeiti sa go tswalela
Moswari wa tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa phemiti ya tshwaro goba phemiti ya go epa o dula a rwele maikarabelo a tshenyo efe goba efe ya tikologo, tšhilafatšo goba nyenyefatšo ya ikholotši, le tshepedišo ya gona, go fihla ge Tona e ntšhitše setifikeiti sa tokollo go mong yoo a amegago.
Ka kgopelo yeo e ngwadilwego fase ya tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa goba phemiti ya go epa ka mokgwa woo o boletšwego, Tona e ka no šuthišetša merwalo ya tikologo le maikarabelo, go ya ka moo di tla bego di šupilwe ka gona ka go leano la tshepedišo ya tikologo goba lenaneo la tshepedišo ya tikologo le maano afe goba afe a kutollo ao a boletšwego go motho wa go ba le mangwalo ao a boletšwego.
Moswari wa tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa, phemiti ya tshwaro goba phemiti ya go epa goba motho yoo a akantšwego ka go karolwana 2, go ya ka moo go tla bego go le ka gona, o swanetše go dira kgopelo ya setifikeiti sa tokollo ge -
a go fela, go tlogelwa goba go phumolwa ga tokelo goba phemiti ye e amegago b go emišwa ga tshepetšo ya gagwe ya go nyaka diepšane goba ya go epa;
c go neelwa ga karolo efe goba efe ya lefelo la go nyaka diepšane; leo ka go lona go amegago tokelo, phemiti goba tumelelo.
d go fetšwa ga leano le le laetšwego la go tswalela leo go lona go amegago tokelo, phemiti goba tumelelo..
Kgopelo ya setifikeiti sa go tswalelwa e swanetše go dirwa go Molaodi wa Selete yoo naga e lego seleteng sa gagwe lebakeng la matšatši a 180 a go hlaga ga go feta, go lahlwa, go fedišwa, go emišwa, go neelwa goba tsošološo yeo e akantšwego ka go karolwana 3 gape e sepele le pego ya diphonkgelo tša tikologo yeo e boletšwego.
Ga go setifikeiti sa go tswalela seo se tla fiwago ka ntle ge ge Mohlahlobi Mogolo le Kgoro ya
Merero ya Meetse le tša Dikgwa ba netefaditše ka go ngwala fase gore dikgonegišo tša go amana le maphelo le polokego ya tšhilafatšo yeo e kgonegago go methopo ya meetse e ahlaahlilwe.
Ge Tona e ntšha setifikeiti, e swanetše go bušetša karolo ya kgonegišo ya ditšhelete yeo e akantšwego ka go karolo 41 go ya le ka mo Tona e ka bonago go le maleba, go moswari wa tokelo ya go nyaka, tokelo ya go epa, phemiti ya tshwaro, goba phemiti ya go epa yeo e amegago, eupša e ka swara karolo efe goba efe ya dikgonagatšo tšeo tša ditšhelete go lokiša dikhuetšo tše di tlišitšwego ke mašaledi a mešomo tikologong, e lego tšeo di ka tsebjago mabakeng a a tlago.
Go tlošwa ga meago, dipopego le dilo tše dingwe
Ge tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa, phemiti ya tshwaro goba phemiti ya go epa e feta, e fedišwa goba e lahlwa goba tshepetšo efe goba efe ya go nyaka diepšane goba ya go epa e fela, mong wa tokelo efe goba efe ye bjalo ga se a swanele go senya goba go tloša moago ofe goba ofe, popego goba selo -
a seo e lego gore, go ya ka molao ofe goba ofe, ga se se swanele go thubiwa goba go tlošwa;
b seo se šupilwego ka go ngwalwa fase ke Tona ka mabaka a karolo ye; goba c seo se swanetšego go bolokwa go ya ka kwano gare ga moswari le mong goba modudi wa naga, gomme kwano yeo e netefaditšwe ke Tona ka go ngwala fase.
Kgonagatšo ya karolwana 1 ga e amege ditlabelong tša go epa, tšeo di ka tlošwago.
Maatla a Tona go tloša ditshenyegelo ge go ena le magato a tšhoganetšo a phekolo
Ge tshepetšo efe goba efe ya go nyaka diepšane ya go dira tekolo goba ya go epa e baka goba e dira gore go be le nyenyefatšo ya ikholotši, tšhilafatšo goba tshenyo ya tikologo yeo e ka no gobatšago maphelo goba go ba gabotse gwa mang le mang gomme e nyaka magato a tšhoganetso a phekolo, Tona e ka no lebiša mong go tokelo goba phemiti ya maswanedi go -
a nyakišiša, go lekanyetša, go sekaseka le go bega ka thulano ya tšhilafatšo efe goba efe goba nyenyefatšo ya ikholotši;
b tšea magato ao a tla bago a šupilwe ka gare ga taelo yeo; le c go fetša magato a bjalo pele ga tšatši leo le boletšwego ka gare ga taelo.
a Ge moswari a palelwa ke go šala morago ditaelo, Tona e ka no tšea magato ao a hlokegago go šireletša maphelo le go ba gabotse ga motho ofe goba ofe yoo a amegago goba go phekola nyenyefatšo ya ikholotši le go emiša tšhilafatšo ya tikologo.
b Pele Tona e diragatša magato afe goba afe, o swanetše go dumelela mong sebaka sa gore a dire ditlhagišo go yena.
c Gore magato ao a ukangwago temaneng ya a a tsenywe tirišong, Tona e ka re ka tirgo emela lehlakore le le itšego ya dira kgopelo Kgorong-kgolo ya tsheko gore go be le taelo ya go tšea le go rekiša thoto ya moswari yoo bjalo ka ge go ka nyakega gore go hwetšwe ditshenyagalelo tša go tšea magato ao.
d Godimo ga kgopelo yeo e dirwago go ya ka temana ya c, Tona e ka diriša ditšhelete tšeo di beetšwego thoko go phethagatša morero woo ke Palamente go phethagatša magato ao ka botlalo.
e Tona e ka hwetša tšhelete yeo e lekanago le tšhelete ye e nyakegago go phethagatša magato ao ka botlalo go tšwa go moswari yo a amegago.
Maatla a Tona go phekola tshenyo ya tikologo mabakeng a mangwe
Ge Tona e laela gore magato ao a akantšwego ka go karolo 45 a swanetše go tšewa go thibela tšhilafatšo goba nyenyefatšo ya ikholotši ya tikologo goba go tsošološa ditiragalo tša go ba kotsi empa a netefatša gore moswari wa tokelo ya go dira tekolo ya maswanedi, tokelo ya go nyaka, tokelo ya go epa, phemiti ya tshwaro goba phemiti ya go epa go ya ka moo go tla bago go le ka gona, goba yoo a mo latelago ka thaetlele, o hlokofetše goba a ka se kgone go humanwa, goba, lebakeng la motho wa taolelo, ga a sa le gona, ga a sa na tšhelete goba ga a kgone go humanwa, Tona e ka no laela Molaodi wa Selete yoo a amegago go tšea magato ao a tlhokegago go thibela tšhilafatšo ya go ya pele, goba go dira gore lefelo le bolokege.
Magato ao a akantšwego ka go karolwana 1 a swanetše go lefelelwa go tšwa go kgonegišo ya ditšhelete yeo e dirilwego ke moswari ya tokelo ya maswanedi ya go dira tekolo, tokelo ya go epa, nyaka diepšane, tokelo ya go epa, phemiti ya tshwaro goba phemiti ya go epa go ya ka karolo 38, goba, ge e le gore ga go na kgonegišo ye bjalo goba ge e le gore ga se e lekane, go tšwa go tshelete yeo e beetšwego mabaka a bjalo ke Palamente.
a Morago ga go fetša magato ao a akantšwego ka go karolwana 1, Molaodi wa Selete yoo a akantšwego ka go karolwana seo o swanetše go dira kgopelo go morejistara yoo a amegago gore mangwalo a naga yeo go bolelwago ka yona a netefatšwe gore naga ye bjalo e phekotšwe bjalo ka ge go akantšwe ka go karolwana 1.
b Morejistra yoo a amegago, o swanetše gore, ge a humana kgopelo ye bjalo yeo e akantšwego ka go temana a, a dire dinetefatšo tše bjalo tšeo a bonago di tlhokega gore a fe maatla dikgonegišo tša temana yeo, gomme ga go tefišo ya kantoro goba ye nngwe yeo e lefšwago go morejistara mabapi le netefatšo ye bjalo.
Maatla a Tona go fega goba go fediša di ditokelo, diphemiti goba ditumelelo
Go ya ka dikarolwana , le , Tona e ka no fediša goba la fega tokelo efe goba efe ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa, phemiti ya moepo gona phemiti ya tshwaro ge e le gore moswari wa yona -
a o dira mešomo ofe goba ofe ya tekolo, ya go nyaka diepšane goba ya go epa ka mokgwa woo o thulanago le Molao wo;
b o roba mabaka le ditlamo dife goba dife tša tokelo ye bjalo, phemiti goba tumelelo;
c o tlola lenaneo la tshepedišo ya tikologo leo le dumeletšwego; goba d o tlišitše tshedimošo yeo e sa nepegago, yeo e fošagetšego le yeo e sego ya nnete mabapi le taba efe goba efe yeo e nyakegago gore e tlišwe ke Molao wo.
Pele ga go dira ka fase ga karolwana 1, Tona e swanetše go -
a fa tsebišo yeo e ngwadilwego fase go moswari yeo e bontšhago maikemišetšo a go fega goba go fediša tokelo;
b hlaloša gore ke ka baka la eng a akanya go fega goba go fediša tokelo; le c fa moswari sebaka sa go bontšha gore ke ka baka la eng tokelo ya go nyaka diepšane goba tša go epa e swanetše go fegwa goba go fedišwa;
d tsebiše mofani wa kadimo, ge a le gona, ka ga tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa, goba phemiti ya go epa, ka ga maikemišetšo a gagwe a go fega goba go fediša tokelo goba phemiti.
Tona e ka no laela moswari go tšea magato ao a boletšwego go phekola kganetšo efe goba efe, tlolo goba palelo.
Ge moswari a sa šale morago ditaelo tšeo di filwego ka fase ga karolwana 3, Tona e ka no dira ka fase ga karolwana 1 kgahlanong le moswari morago ga go -
a fa moswari sebaka sa go dira ditlhagišo; le b tšeela hlogong ditlhagišo dife goba dife tše bjalo.
Ka tsebišo yeo e ngwadilwego fase, Tona e ka no fediša phego ge e le gore moswari -
a o šala morago taelo yeo e akantšwego ka go karolwana 3; goba b fa mabaka a go kwala a go fedišwa ga phego.
Kgaoletšo goba kganetšo ya go nyaka diepšane goba go epa nageng ye nngwe
Go ya ka karolo 20 ya Molao wa Diphaka tša Setšhaba, 1976 (Molao wa Nomoro ya 57 wa 1976), le karolwana , ga go tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa goba phemiti ya go epa yeo e swanetšego go ntšhwa mabapi le -
a naga yeo e nago le lekeišene;
b tsela efe goba efe ya setšhaba, seporo goba mabitla c lefelo le fe goba le fe leo le šomišwago mabakeng a setšhaba goba a mmušo goba le beilwe go ya ka molao ofe goba o fe: goba d mo lefelong leo le kgethilwego ke Tona ka tsebišo ka gare ga Kasete go ya ka karolo ya 49.
Tokelo ya tekolo, tokelo ya go nyaka, tokelo ya go epa, goba phemiti ya go epa di ka fiwa mabapi le lefelo leo le boletšwego go karolwana ya 1 ge Tona e kgotsofetše gore –
a ge go elwa hloko tšweletšo yeo e šomegago ya methopo ya minerale yeo le dikgahlego tša setšhaba, go a nyakega go ka fana ka yona;
b tekolo, go nyaka diepšane goba go epa di tla dirwa ka gare ga mellwane ya maanotshepedišo a bosetšhaba a tshepedišo ya tikologo, ditlwaedi le maemo; le c go fana ka ditokelo le ditumelelo tšeo go ka se ame gampe dikgahlego tša mong tokelo ya nyakišišo goba tokelo ya go epa.
Maatla a Tona go ganetša goba go bea mapheko a go dira diteko nyakišišo goba go epa
Go ya ka karolwana ya , Tona e ka re nako le nako ka tsebišo ka go Kasete, a etše hloko dikgahlego tša bosetšhaba le nyakego ya tšweletšo yeo e šomegago ya methopo ya minerale, a ganetša goba a bea mapheko go tumelelo ya tokelo ya teko nyakišišo efe goba e fe, tokelo ya go epa goba tumelelo ya go epa mabapi le lefelo leo le kgethilwego ke Tona, nakong yeo le mabakeng ao le magoreng ao a ka bewago ke Tona.
Tsebišo yeo e boletšwego ka go karolwana ya 1 ga e ame diteko nyakišišo tša godimo goba ka tlase ga lefase, tšeo letšatšing la tsebišo e lego morero wa tokelo ya tekolo, tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa, tokelo ya go ba mong goba tumelelo ya go epa.
Tona e ka re nako le nako ya re ka tsebišo ka Kuranteng ya Mmušo, ya –
a fediša thibelo goba mellwane ye e dirilwego go ya ka karolwana 1 ge mabaka ao a bakilego gore Tona e tliše thibelo yeo goba mellwane yeo ga a sa le gona; goba b fetoša nako lebaka goba kwano ye e lego malebana le thibelo efe goba efe goba mellwane ye ye beilwego go ya ka karolwana 1, ge mabaka ao a bakilego gore Tona a bewe thibelo yeo goba mellwane a fetogile.
Tona a ka no fatišiša ditiragalo, tlhago goba bontši bja methopo ya diminerale
Tona e ka dira gore go dirwe dinyakišišo lefelong le fe goba le fe go netefatša ge e le gore go na le tlholego ya diminerale goba maswika a mangwe ka godimo le ka tlase ga lefelo leo, mme ge go le bjalo, la go netefatša mohuta le bontši bja tšona.
a Tona e swanetše go hlatswa mong naga yo a amegago diatla ge e le gore go na le ditshenyagalelo le tshenyego tšeo di diregilego nakong ya dinyakišišo tšeo di boletšwego ka go karolwana ya 1.
b Tona e mong naga ba ka kwana ka hlatswadiatla yeo e swanetšego go lefelwa.
c Ge go se na kwano yeo e fihleletšwego, tšhelete ya hlatswadiatla e swanetše go bewa ke ba tamolo ya dikgagano go ya ka Molao wa Tamolo, 1965 (Molao wa Nomoro ya 42 wa 1965), goba ke kgoro ya tsheko yeo e nago le bokgoni, ge mong naga a ikgethela bjalo.
Ga go dinyakišišo tšeo di swanetšego go dirwa ka tlase ga karolwana ya 1 ntle le ge -
a Tona e tsebagaditše ka go Kasete –
i a bontšha maikemišetšo a go dira dinyakišišo ii a mema ditshwaetšo tšeo di ngwetšwego ka ga dinyakišišo tšeo di šišintšwego, a bontšha aterese yeo le letšatši leo ditshwaetšo di swanetšego go išwa; le iii go ipiletša go mong naga, modudi, goba motho yo a laolago lefelo leo go fana ka dintlha tša gagwe go Tona, ge mong naga, modudi, goba motho yo a laolago a sa tsebje ke Tona;
b Tona e šetše le senkile ditshwaetšo tšeo di amogetšwego; mme c lebaka la matšatši a 30 le fetile go tloga mola Tona e kwalakwatšago tsebišo.
a Ga go motho yo, ka mabaka a dinyakišišo tšeo di boletšwego ka go karolwana ya 1, a ka tsenago lefelong ntle le ge mong naga, modudi, goba motho yo a laolago lefelo leo a tsebišitšwe ka go ngwala ka ga maikemišetšo a go tsena le go dira dinyakišišo.
b Ge mong naga, modudi, goba motho yo a laolago lefelo leo le angwago, a sa kgone go hwetšwa, kgatišo ya tsebišo yeo e boletšwego ka go temana ya a e swanetše go bewa mo e bonagalago lefelong leo pele go dirwa dinyakišišo.
Nyakišišo efe goba efe go ya ka karolo e swanetše go dirwa ka mokgwa wo e beago mapheko goba e thibelago ditlamorago di fe goba di fe go lefelo le tikologo.
Go epa methopo ya diminerale ka tlhokomelo
Go ya ka karolwana ya , Lekgotla le ka šišinya go Tona go laela mong tokelo ya go epa go tšea magato a tokišo ge Lekgotla le netefatša gore diminerale ga di epje ka tshwanelo le gore go tšwetša pele ka mediro yeo go tla ba le ditlamorago tše mpe tšeo di tla amago maikemišetšo ao a bolelwago go karolo ya 2(f).
Pele go dirwa ditšhišinyotaelo, Lekgotla le swanetše go ela hloko gore methopo ya seteginiki le ya ditšhelete ya mong tokelo ya go epa yoo a amegago le maemo a nako yeo a mmaraka a sepelelana le ditšhišinyotaelo tšeo.
a Ge Tona e dumelelana le ditšhišinyotaelo tšeo, o swanetše gore matšatšing a 30 go tloga mola a hwetšago ditšhišinyotaelo tša Lekgotla, ka go ngwala a tsebiše mong gore o swanetše go tšea magato a tokišo bjalo ka ge a beilwe ka go tsebišo mme o swanetše go lokiša maemo ao lebakeng leo le boletšwego ka go tsebišo.
b Tona e swanetše go fa mong sebaka sa go ala taba ya gagwe mabapi le dikutollo tša Lekgotla matšatšing a 60 go tloga letšatšing la tsebišo mme a bontšhe gore ge a sa obamele tsebišo, seo se ka hlola gore tokelo ya gagwe ya go epa e fegwe goba e phumulwe.
Tona e ka, ka ditšhišinyotaelo tša Lekgotla, fega goba la phumula tokelo ya go epa ge -
a mong wa tokelo yeo ya go epa a retelelwa ke go obamela tsebišo yeo e bolelwago ka go karolwana ya 3; le b ge, a etše hloko ditlhalošo tša mong, Tona e kgotsofetše gore mošomo ofe goba ofe goba tlogelo ya mong e netefatša phego goba phumulo ya tokelo
Tona e ka, ka ditšhišinyotaelo tša Lekgotla, fediša phego ya tokelo ya go epa ge mong yo a amegago a -
a obamela tsebišo yeo e bolelwago ka go karolwana ya 3b; goba b fana ka mabaka ao a kgotsofatšago go ka fediša phego.
Tsebišo ya dipoelo le phokotšo ya mediro ya go epa yeo e amago bašomi
Moswari wa tokelo ya go epa, o swanetše gore morago ga ditherišano le mokgatlo ofe goba ofe wa bašomi wo o ngwadišitšwego, goba bašom, goba bašomi ba ba angwago goba baemedi ba baona ba ba kgethilwego ge go se na mokgatlo wa bašomi, a tsebiše Lekgotla ka mokgwa wo o beilwego –
a moo mabaka ao a lego gona a ekonomi a dirago gore tekatekano ya poelo le ditseno ya moepo wa maleba e be ka tlase ga dipersente tše tshelelago palogareng ya lebaka le le tšwelago pele la dikgwedi tše 12; goba b ge e le gore go na le mošomo ofe goba ofe wa go epa wo o swanetšego go fokotšwa ka kgonagalo ya gore go ka ba le ditlamorago tša go re dipersente tše 10 goba go feta di goba bašomi ba go feta 500 goba palo efe goba efe ye e lego e nnyane go ye, ba ka ntšhwa mešomong lebakeng lefe goba lefe la dikgwedi tše 12.
Lekgotla le swanetše gore morago ga ditherišano le moswari wa maleba , le nyakiše -
a mabaka ao a boletšwego karolwaneng ya 1;
b ditlamorago tša leago le tša ekonomi le tša bašomi gomme le dire ditšhišinyo go Tona.
a Tona e ka re, ka tšhišinyo ya go tša go Lekgotla le morago ga go rerišana le Tona ya Mešomo le mokgatlo ofe goba ofe wa bašomi wo o ngwadišitšwego goba batho ba ba angwago goba baemedi ba bona ba ba kgethilwego ge go se na mokgatlo wa bašomi, a laela ka go ngwala gore moswari wa tokelo ya go epa yo go bolelwago ka ga yena a tšeye magato a tokišo go ya ka dikwano le mabaka ao a ka bewago ke Tona.
c Moswari wa tokelo ya go epa o swanetše go obamela taelo yeo gomme a tiišetše ka go ngwala gore kgato ya tokišo e tšerwe.
c Ge Ditaelo tše di ukangwago go temana ya a di sa obamelwe, Tona e ka fana ka thušo go kgoro ya tsheko gore go be le tshepedišo ya semolao ya mešomo ya go epa.
Tirišo ya ditokelo tša bogodimo bja lefase kgahlanong le maikemišetšo a Molao
Go ya ka karolwana ya , motho ofe goba ofe yo a akanyago go šomiša bogodimo bja lefelo ka mokgwa wo mongwe wo o lego kgahlanong le Molao wo goba wo o ka thibelago maikemišetšo ao, o swanetše go dira kgopela go Tona ka mokgwa wo o beilwego.
Karolwana ya 1 ga e ame –
a temo le tirišo efe goba efe yeo e swanago le yeo;
b tirišo ya lefelo le fe goba le fe leo le lego ka gare ga lenaneo la peakano ya toropo leo le dirilego kgopelo go ya ka karolwana ya i;
c tirišo efe goba efe yeo Tona e ka e laelago ka tsebišo ka go Kasete.
Ntle le karolwana ya 1, Tona e ka re ka thato ya gagwe, a dira gore go nyakišišwe ge e le gore go na le kgonono ya gore motho o nyaka go šomiša bgodimo bja lefelo mo go tla hlolago kamego ye mpe ya go epa methopo ya minerale.
Ge dinyakišišo di dirwa go ya ka karolwana ya 3, Molaodi wa Selete o swanetše gore -
a ka tsebišo yeo e ngwetšwego yeo e filwego motho yo a amegago, a tsebiše motho yo a gononelwago le ka maikemišetšo a Tona a go ntšha taelo ya go tšea magato a tokišo;
b a bee magato ao a swanetšego go tšewa go lokiša taba yeo; le c go fa motho yoo sebaka sa go ikarabela mo lebakeng leo le beilwego ka go tsebišo, leo le ka se bego ka tlase ga matšatši a 30.
Ka morago ga go ela hloko dipoelo tša dinyakišišo tšeo di bolelwago ka go karolwana ya 3, le dithlalošo tšeo di bolelwago ka go karolwana ya 4c, Tona e ka laela motho yo a amegago go tšea magato ao a swanetšego lebakeng leo le beilwego ka go taelo.
Hlatswadiatla yeo e lefelwago ka tlase ga mabaka a itšeng
Moswari wa tokelo ya ditekolo, tokelo ya go nyaka, tokelo ya go epa goba phemiti ya go epa, o swanetše go tsebiša Molaodi wa Selete yo a amegago ge e le gore mong yoo o thibelwa go thoma mediro ya doteko nyakišišo goba ya go epa ka lebaka la gore mong goba modudi wa semolao wa lefelo leo le amegago –
a o gana go dumelela moswari yoo go tsena lefelong;
b o bea dinyakwa tšeo di sa amogelegego go hwetša tsela ya go tsena lefelong; goba c ga a hwetšagale go ka kgopelwa tumelelo ya go tsena
Molaodi wa Selete o swanetše gore ka matšatši a 14 go tloga go letšatši la tsebišo leo le bolelwago ka go karolwana ya 1, a bitše mong wa lefelo goba modudi wa semolao wa lefelo go -
a dira boipiletšo go mong goba motho yo a dulago ka mabung ao ka molao gore a fe bohlatse mabapi le taba ye e tšweleditšwego ke moswari wa tumelelo ya go dira ditekolo, tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa goba phemiti ya go epa;
b tsebiša mong yoo goba modudi ka ga ditokelo tša mong, tokelo ya diteko nyakišišo, tokelo ya go epa, phemiti goba tumelelo ya go epa, tšeo di bolelwago ka go Dikarolo tša 5, 16, 22 le 246;
c hlaloša dikgontšhi tša Molao wo tšeo mong yoo goba modudi woo a di tshelago; le d go tsebiša mong yoo goba modudi ka ga magato ao a ka tšewago, ge a ka tšwela pele ka go tshela ditlhalošo tša dikgontšhi.
Ge Molaodi wa Selete, morago ga ge a etše hloko dintlha tšeo di hlagišitšwego ke mong ka tlase ga karolwana ya 1 le ditlhalošo di fe goba di fe tšeo di dirilwego ka go ngwalwa le mong wa lefelo goba modudi wa semolao wa lefelo, a phetha ka gore mong lefelo goba modudi o hloletšwe goba o tla hlolelwa ditshenyagalelo le tshenyego ka lebaka la mediro ya diteko nyakišišo goba ya go epa, o swanetše go kgopela mahlakore ao a amegago go leka go fihlelela kwano ya go lefela hlatswadiatla ya ditshenyagalelo le tshenyego yeo.
Ge mahlakore a palelwa ke go fihlelela kwano, hlatswadiatla e swanetše go bewa ke molamodi go ya ka Molao wa Bolamodi, 1965 Molao wa 42 wa 1965, goba ke kgoro ya tsheko yeo e nago le bokgoni ge lehlakore le lengwe le kganyoga bjalo.
Ge Molaodi wa Selete, a etše hloko dintlha tšeo di hlagišitšwego ke mong ka tlase ga karolwana ya 1 le ditlhalošo di fe goba di fe tšeo di dirilwego ke mong wa lefelo goba modudi wa semolao wa lefelo le tšhišinyo efe goba efe ye e ngwadilwego ya Komiti ya Selete ya tša Tlhabollo ya Meepo le Tikologo, a tšea sephetho sa gore ditherišano dife goba dife tše di tšwelago pele di ka ba le khuetšo e mpe maikemišetšong a Molao wo o boletšwego karolong 2c, d, f goba g, Molaodi wa Selete a ka šišinya go Tona gore lefelo leo le tšewe go ya ka karolo ya 55.
Ge Molaodi wa Selete a bona gore go retelelwa ga mahlakore go fihlelela kwano goba go rarolla kgagano ke ka lebaka la phošo ya mong tokelo ya diteko nyakišišo, tokelo ya go epa goba tumelelo ya go epa, Molaodi wa Selete a ka re ka go ngwala a thibela mong yoo go thoma goba go tšwela pele ka mediro ya diteko nyakišišo goba ya go epa mo lefelong leo le amegago go fihlela nako yeo kgagano e rarollwa ke ba tamolo goba kgoro ya tsheko yeo e nago le bokgoni.
Mong goba motho yo a dutšego mabung ao ka molao, e lego ao go wona go ilego go dirwa mešomo ya tekolo, ya go nyaka, goba ya go epa, o swanetše go tsebiša Molaodi wa Selete wa maleba ge mong yoo goba modudi a lahlegetšwe goba go na le kgonagalo ya gore a ka lahlegelwa, goba a ba le tshenyo ka lebaka la mešomo ya go nyaka diepšane goba ya go epa, moo e lego gore karolo ye e šoma ka diphetogo tšeo di nyakwago ke kwešišego ya mabaka.
Maatla a Tona go tšea thoto mabakeng a go nyaka diepšane goba go epa
Ge go hlokagala mabakeng a go fihlelela maikemišetšo a Molao wo, Tona e ka, go ya ka karolo ya 25 le sa Molaotheo, tšea lefelo goba tokelo efe goba efe ya lona mme a lefa hlatswadiatla mabapi le seo.
a Dikarolo tša 6, 7 le 91 tša Molao wa Tšewo ya Naga, 1975 Molao wa Nomoro ya 63 wa 1975, o šoma go tšewo efe goba efe go ya ka Molao wo.
b Tšhupetšo efe goba efe dikarolong tše di boletšwego go temana ya a go "Tona" e swanetše go kwešišwa e le tšhupetšo go Tona bjalo ka ge e hlalositšwe ka go Molao wo.
Go fela ga tokelo, phemiti, tumelelo le laesense
Tokelo efe goba efe, phemiti, tumelelo goba laesense ye e filwego goba e ntšhitšwego go ya ka Molao wo e tla fela ge –
a e felelwa ke nako b moswari wa yona a hlokofetše gomme go se na bajabohwa thaetleleng yeo c khamphani goba koporasi ya batho bao ba sego bakae e ngwalollwa go ya ka mabaka a Melao ya maleba gomme go se ga dirwa kgopelo go Tona go hwetša tumelelo go ya ka karolo 11 goba tumelelo ya mohuta woo e ganeditšwe;
d ntle le mabakeng ao a boletšwegoi go karolo ya 113 moswari o a hlahlamollwa goba o tšewa go ba yo a welego;
e e phumotšwe go ya ka karolo ya 47, goba f e tlogetšwe
KGAOLO 5
LEKGOTLA LA DIMINERALE LE TŠWETŠOPELE YA GO EPA
Tlhamo ya Lekgotla la Diminerale le Tšwetšopele ya go Epa
Lekgotla la Diminerale le Tšwetšopele ya go Epa le a hlangwa.
Mošomo wa Lekgotla
Lekgotla -
a le swanetše go eletša Tona ka -
i morero ofe goba ofe wo o swanetšego go išwa go Lekgotlake goba ka tlase ga Molao wo;
ii tšweletšo yeo e šomegago ya methopo ya setšhaba ya diminerale;
iii kagoleswa le phokotšo ya intaseteri ya Diminerale le meepo;
iv tharollo ya dingangišano; le b Le swanetše gore, ka ditherišano le Lekgotla la Mangwalo a tša Meepo le kgonthiše tšwetšopele ya tlhabollo ya mehlodi ya tša bašomi le intasetering ya diepšane le meepo; le gona c le ka -
i bega go Tona ka ga morero ofe goba ofe wo o amanago le tiragatšo ya Molao wo; le ii go nyakišiša ka ga pego yeo e išwago go Tona ka ga merero ya mabapi le maikemišetšo a Molao wo.
Lekgotla le swanetše go fa maemo a pele merero yeo e fetišetšwago go lona ke Tona.
Sebopego sa Lekgotla
Lekgotla le na le maloko ao a sego ka tlase ga 14 mme a sa fete 18 gomme le swanetše go laetša sebopego sa bong le semorafe ka nageng ye.
Tona e swanetše go thwala bjalo ka maloko a Lekgotla -
a Modulasetulo b Mohlahlobimogolo c Batho ba bararo bao ba emelago kgoro efe goba efe ya maleba ya Mmušo;
d Batho ba bararo bao ba emelago mekgatlo ya bašomi ye e beakantšwego;
e Motho le ge e ka ba tee yo a emelago kgwebo ye e beakantšwego;
f Motho, le ge e ka ba o tee, yo a emelago mokgatlo ofe goba ofe wa maleba wa go se be wa mmušo;
g Batho ba babedi bao ba emelago mekgatlo ya maleba ya badudi; le h Batho, le ge e ka ba bangwe ba babedi bao ba nago le boitemogelo bja maleba, bokgoni goba mabokgoni a go tšweletša bokgoni bja Lekgotla bja go phethagatša mešomo ya lona ka mohola.
Maloko a Lekgotla a swanetše go kgetha mothuša modulasetulo go tšwa go bao ba lego gona kopanong ya bona ya mathomo.
Go kgaolwa ga maloko
Ga go motho yo a swanetšego go kgethwa bjalo ka leloko la Lekgotla -
a ntle le ge e le modudi wa Afrika Borwa yo a dulago mono Repabliki go ya go ile; goba b ge e le gore –
i o lahlegetšwe ke ditšhelete mo a ke hlwelego a hwetša thušo;
ii o tsebagaditšwe a sa felela ka hlogong ke kgoro ya mono
Repabliki ;
iii o ile a swarwa ka molato wo a o dirilego ka morago ga go tsenya tirišong Molaotheo wa Repabliki ya Afrika Borwa, 1993 (Molao wa Nomoro ya 200 wa 1993), mme a išwa kgolegong ntle le tefo, ntle le ge motho a hweditše tumelelo ya tshwarelo goba tshwarelo thwii pele ga letšatši la thwalo ya gagwe.
Go tlogela kantoro
Leloko la lekgotla le swanetše go tlogela kantoro ya gagwe ge –
a kgakgaolwa go ya ka mo go hlalošwago go karolo ya 56, goba mo mabakeng a mohlankedi yo a šomelago Mmušo, e sa hlwele e le mohlankedi;
b sa iponatša kopanong ya go feta e tee goba tše pedi tša Lekgotla ka go latelana ntle tumelelo ya Lekgotla;
c fana ka tebogo ya mošomo ka go ngwala go Tona mme Tona e dumela tebogo ya mošomo; goba d tlošitšwe kantorong ke Tona ka tlase ga karolwana ya 2.
Tona e ka tloša leloko le fe goba le fe la Lekgotla kantorong –
a ka mabaka a maitshwaro mabe goba go se na bokgoni bja go diragatša mošomo wa kantoro ya gagwe ga botse; goba b ge e le gore leloko le ikamagantše le mediro ye mengwe yeo e ka amago botshepegi bja Lekgotla gampe, mediro yeo e ka akaretša –
i gore go dirwe dinyakišišo, tsheko goba sephetho mabapi le morero wo motho yoo a nago le dikgahlego tša ditšhelete go wona goba dikgahlego tša gagwe ka yena;
ii go diriša ga poraebete ga, goba go hwetša dipoelo go tshedimošo ya sephiri yeo e hweditšwego ka go šoma mešomo ya gagwe bjalo ka leloko la Lekgotla; goba iii go utolla tshedimošo yeo e bolelwago go temana ya ii go motho ofe goba ofe wa boraro, ntle le ge go nyakwa ke goba ka tlase ga Molao wo goba Molao wa go Kgontšha Phihlelelo go Tshedimošo, 2000 Molao wa Nomoro ya 2 wa 2000.
Lebaka la kantoro le go tlatša dikgoba
Leloko la Lekgotla le ba kantorong lebaka la go se fete mengwaga ye meraro.
Tona e ka thwala gape leloko la Lekgotla ge nako ya gagwe ya ka kantorong e fela lebakeng gape la go se fete mengwaga ye meraro.
Ge leloko la Lekgotla le tlogela kantoro goba le hlokafala, Tona e ka tlatša sekgoba ka go thwala motho go ya ka karolo ya 592 go seripa seo se bego se šetše sa lebaka la yo a mo latelago la kantoro.
Dikopano tša Lekgotla
Modulasetulo, goba ge a se gona, Tona, o swanetše go bitša dikopano tša Lekgotla.
Tona e ka, ge a bona go swanetše, bitša kopano yeo e ikgethilego ya Lekgotla.
Modulasetulo goba, ge Modulasetulo a se gona, Mothuša Modulasetulo o swanetše go dula setulo mo kopanong ya Lekgotla.
Ge bobedi Modulasetulo le Modulasetulomothuša a se gona kopanong, maloko ao a lego gona a swanetše go kgetha o tee wa bona bjalo ka modulasetulo wa motšwa -o -swere mo kopanong yeo.
Khoramo ya kopano ye nngwe le ye nngwe ya Lekgotla ke maloko a seswai.
Sephetho sa bontši bja maloko bja Lekgotla ao a lego gona kopanong se tšewa bjalo ka kwano ya Lekgotla, mme ge diboutu ka ga morero wo mongwe di sa lekane, motho yo a ditšego setulo mo kopanong yeo o na le boutu yeo e balwago.
Modulasetulo o swanetše go iša tšhišinyo efe goba efe ya Lekgotla go Tona ka matšatši a šupa ka morago ga ge sephethokwano se dumeletšwe ke Lekgotla.
Leloko la Lekgotla le swanetše go itokolla go kgatheng tema dinyakišišong dife goba dife, ditheeletšong goba go tšeweng ga diphetho tšeo di amago tabal yeo leloko leo le nago le kgahlegelo go yona.
Dikomiti tša Lekgotla
Lekgotla le swanetše go hlama Komiti ya Selete ya Tšwetšopele ya Meepo le Tikologo ka mokgwa wo o ka bewago Selete ka Selete ka moo go boletšwego go karolo ya 7.
Lekgotla le ka hlama dikomiti tša go swana le tšeo ka nako yeo di nyakegago goba tša lebaka ka moka bjalo ka ge go ka nyakega go le thuša tiragatšong ya mešomo ya lona, mme komiti yeo e ka akaretša maloko ao e sego maloko a Lekgotla.
Komiti yeo e hlamilwego ka tlase ga karolwana ya 2 e ka, go ya ka tumelelo ya Lekgotla, hlama sehlopha sa mošomo sa nako yeo go thuša go phethagatša mošomo wa yona, mme sehlopha seo sa tšhomo se ka akaretša batho bao e sego maloko a komiti yeo goba Lekgotla.
Ge komiti ya sehlopha sa mošomo e na le maloko ao a lego ka godimo ga le tee, Lekgotla le swanetše go bea leloko la komiti yeo goba sehlopha seo sa mošomo bjalo ka modulasetulo.
Komiti goba sehlopha sa mošomo se na le maikarabelo go Lekgotla.
Thušo yeo e bolelwago go dikarolwana tša 2 le 3 ga e fediše maikarabelo a Lekgotla go mešomo ya lona ka tlase ga Molao wo.
Go tlabela Lekgotla ka Ditšhelete
Ditshenyagalelo tša Lekgotla di swanetše go hwetšwa go tšhelete yeo e beakanyeditšwego ke Palamente go Kgoro ya Diminerale le Enetši lebakeng leo.
Tefelo ya maloko a Lekgotla, dikomiti le dihlopha tša mošomo
Leloko la Lekgotla, komiti goba sehlopha sa mošomo, ntle le leloko leo le lego mošomi wa lebaka ka moka wa Mmušo, le swanetše go thwalwa ka magora ao, go akaretšwa magora ao a amanago le tefelo ya meputso le tšhelete ya go thuša tiro (allowances), bjalo ka ge Tona ya ka bea ka poledišano le Tona ya tša Ditšhelete.
Dipego tša Lekgotla
Godimo ga dipego tše dingwe tšeo di itšeng tšeo Tona e ka di kgopelago go tšwa go Lekgotla nako le nako, Lekgotla le swanetše gore ngwaga wo mongwe le wo mongwe pele ga 31 Matšhe le iše pego go Tona, le hlaloša mediro ya Lekgotla mo ngwageng pele ga letšatši leo mme e swanetše go akaretša lenaneopeakanyo la kgwebo la ngwaga wo o latelago.
Mešomo ya tshepedišo
Mešomo ya tshepedišo ya Lekgotla e swanetše go dirwa ke bahlankedi ba Lefapha bao ba filwego maatla ke Molaodikakaretšo go phethagatša seo.
KGAOLO 6
TLHOHLOMIŠO LE TSWELETŠO YA PETROLEAMO
Kgaolo ye e kgontšha tumelelo ya ditokelo tša diteko nyakišišo le ditokelo tša tšweletšo le go fana ka mangwalo a tumelelo ya tšhomišanommogo ya seteginiki le mangwalo a tumelelo ya dinyakišišo.
a Mabakeng a Kgaolo ye, dikarolo 9, 10, 11, 12, 23, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, le 52, Kgaolo le ya 7 le Lenaneotshepetšo di šoma le diphetogo tšeo di lebanego.
b Tlhalošo efe goba efe ka go dikgontši tšeo di bolelwago ka go temana ya a go -
i Diminerale, e swanetše go kwešišwa bjale ka ge e e ra petroleamo;
ii go epa, e swanetše go kwešišwa bjale ka ge e e ra go tšweletša;
iii lefelo la go epa, e swanetše go kwešišwa bjale ka ge e e ra lefelo la go tšweletša;
iv ditokelo tša go epa, e swanetše go kwešišwa bjale ka ge e e ra ditokelo tša go epa;
v dinyakišišo, e swanetše go kwešišwa bjale ka ge e e ra mediro ya diteko nyakišišo;
vi lefelo la go nyaka, e swanetše go kwešišwa bjale ka ge e e ra lefelo la diteko nyakišišo;
vii ditokelo tša go dira ditekolo di swanetše go kwešišwa e le phemiti ya go dira ditekolo;
viii tumelelo ya go dira tekolo, e swanetše go kwešišwa e le tšhupetšo ya phemiti ya go dira diteko.
Boemedi bjo bo beilwego
Tona e ka bea lekala la Mmušo gore goba boemedi bjo bo laolwago ka botlalo goba khamphani ye e lego ya Mmušo gore e dire mešomo ye e hlalositšwego Kgaolong ye.
Mešomo ya boemedi bjo bo beilwego
Boemedi bjo bo beilwego bo swanetše go -
a hlohleletša diteko nyakišišo tša nageng le lebopong tša petroleamo;
b amogela dikgopelo tša tumelelo ya dinyakišišo, tumelelo ya tšhomišanommogo ya seteginiki, ditokelo tša diteko nyakišišo le ditokelo tša tšweletšo;
c sekaseka dikgopelo tšeo le go dira ditšišinyo go Tona;
d hlapetša le go bega nako-le-nako go Tona ka ga kobamelo ya phemiti yeo goba ditokelo e amogela, go hlokomela, go lokiša, go hlalosa, go ela, go oketša mohola, go phatlalatša goba go šomana le tshedimošo ka moka ye e lego mabapi le petroleamo, e lego tshedimošo ye e tlišitšwego go ya le karolo ya 88;
f go lemoša Tona ka ga tshedimošo ye elego mabapi le go go nyaka le go tšweletša petroleamo ye e ka bago le tirišego goba mohola go Mmušo g go leletša Tona le go mo direla ditšhišinyo ka ga tlhokego ya gore ka bolola , ka bakontraki goba ka lekala le lengwe le le lengwe la kgwebo ya mmušo le dire mešomo ya go dira ditekolo tša go nyaka petroleamo.
h kgoboketša ditšhelete tšeo di beilwego le dikelo hloko mabapi le ditumelelo tša dinyakišišo, tumelelo ya tšhomišanommogo ya seteginiki, ditokelo tša diteko nyakišišo le ditokelo tša tšweletšo;
i senkaleswa le go dira ditšhišinyo go Tona mabapi le tumelelo ya maano a go sepediša tikologo, mananeo a tshepedišo ya tikologo, mananeo a tšweletšo le diphetošo tša tšona; le j dira mošomo ofe goba o fe, mabapi le petroleamo, yeo Tona a ka e laelago nako le nako.
Go tlabakelwa ka ditšhelete ga boemedi bjo bo beilwego
Boemedi bjo bo bedilwego bo thekgwa ka ditšhelete ka tšhelete yeo e beetšwego tlhoko ke Palamente.
Boemedi bjo bo beilwego bo ka re ntle le moo, ka tumelelo ya Tona bja fana ka ditirelo tša bothekniki le tša dikeletšo le thušo go maemedi a go swana le ao a ka dinageng tše dingwe.
Hlohleletšo ya dikgopelo
Tona e ka re, ka tsebišo ka go Kasete la mema dikgopelo tša ditokelo tša petroleamo go sekgao goba dikgao, mme a ka bontšha ka go tsebišo yeo lebaka leo ka lona kgopelo yeo e ka dirwago go boemedi bjo bo beilwego le melawana le magora ao ka go wona ditokelo tšeo di ka fiwago.
Boemedi bjo bo beilwego bo re ka mokgwa wo mongwe la amogela dikgopelo tša ditokelo tša petroleamo mabapi le dikgao tšeo di sego tša mengwa bjalo ka ge go hlalošwa go karolwana ya 1.
Boemedi bjo bo beilwego bo swanetše go tsebiša Tona ka ga kgopelo lebakeng la matšatši a 7 morago ga go amogela kgopelo yeo.
Kgopelo ya tumelelo ya phemiti ya go dira tekolo
Motho ofe goba ofe yo a kganyogago go dira kgopelo ya tumelelo ya go dira tekolo go Tona, o swanetše go dira kgopelo -
a kantoro ya boemedi bjo bo beilwego;
b ka mokgwa wo o beilwego; le c ga mmogo le tšhelete yeo e beilwego yeo e sa lefelwego morago.
Boemedi bjo bo beilwego bo swanetše go amogela dikgopelo tša tumelelo ya go dira tekolo ge -
a dinyakwa tše di akantšwego karolwaneng i di a kgotsofatšwa; le b gore ga go na motho yo mongwe yo a swerego tumelelo ya tshomišanommogo ya sethekniki, tokelo ya go hlohlomiša, goba tokelo ya tšweletšo ya petroleamo karolong efe goba efe ya lefelo leo.
Ge kgopelo e sa sepelelane le dinyakwa tša karolo ye, boemedi bjo bo beilwego bo swanetše go tsebiša modirakgopelo ka ga ntlha yeo matšatšing a 14 morago ga kamogelo ya kgopelo yeo.
Ge boemedi bjo bo beilwego bo dumela kgopelo, boemedi bjo bo beilwego bo swanetše gore mo matšatšing a 14 morago ga tumelelo ya kgopelo yeo le tsebiše modirakgopelo ka go ngwala -
a go tliša porokerama ya tshepedišo ya tikologo go ya ka karolo ya 36, mo lebakeng la matšatši a 120 go tloga letšatšing la tsebišo yeo mme b le ikopanye le mahlakore ao a nago le kgahlego le ao a amegago.
Go fana ka le lebaka la tumelelo ya phemiti ya go dira tekolo
Go ya ka karolwana ya , Tona e swanetše go fana ka tumelelo ya diteko nyakišišo ge -
a modirakgopelo a na le phihlelelo ya methopo ya ditšhelete mme a na le bokgoni bja seteginiki go dira mediro yeo e akanywago ya dinyakišišo tša diteko;
b ditshenyagalelo tšeo di lekanyedišwego di sepelelana le mediro ya diteko nyakišišo tšeo di akantšwego le lebaka leo le tla tšeago phethagatšo ya porokerama ya dinyakišišo tša diteko;
c diteko nyakišišo di a se hlole tšhilafatšo yeo e ka se lokišwego, mathata a ekholotši goba tshenyo ya tikologo;
d modirakgopelo a na le bokgoni bja go ka sepela ka dikgontšhi tša Molao wa tša Maphelo a Meepong le Polokego, 1996 Molao wa Nomoro ya 107 wa 1996; le e modirakgopelo a sa tlole kgontšho efe goba efe ya Molao wo yeo e sepelelanago le seo;
Tona e swanetše go gana go fana ka tokelo ya tumelelo ya diteko nyakišišo ge kgopelo e sa kgotsofatše dinyakwa ka moka tšeo di bolelwago go karolwana ya 1.
Ge Tona e gana go fana ka tokelo ya tumelelo ya diteko nyakišišo, Tona e swanetše gore ka go ngwala le tsebiše modirakgopelo mo matšatšing a 30 ka ga sephetho le mabaka a seo go tloga ge a tšea sephetho.
Phemiti ya go dira tekolo yeo e fiwago go ya ka karolwana ya 1 e -
a ya ka melwana le magora ao a beilwego;
b šoma lebakeng leo le sa fetego ngwaga o tee;
c ga se tokelo ya bao ba itšego fela;
Moswari wa phemiti ya go dira tekolo o swanetše go –
a Tloga a dira mešomo ya go dira ditekolo mabapi le petroleamo ka tikologong ya maleba go ya ka lenaneo la go dira ditekolo;
b Sepedišana le dikwano le mabaka a phemiti ya go dira ditekolo; le dikgonagatšo tša maleba tša Molao wo le molao ofe goba ofe wo mongwe; le gona a c Lefele ditšhelete tše di beiwego tša go dira ditekolo go boemedi bjo bjo beilwego.
Kgopelo ya tumelelo ya tšhomišanommogo ya seteginiki
Motho ofe goba ofe yo a ratago go kgopela go Tona go mpshafatša tumelelo ya tšhomišanommogo ya seteginiki o swanetše go dira kgopelo -
a kantorong ya boemedi bjo bo beilwego;
b ka mokgwa wo o beilwego ga mmogo; le c tšhelete yeo e sa bušetšwego morago ya kgopelo.
Boemedi bjo bo beilwego bo swanetše go dumela kgopelo ya tumelelo ya tšhomišanommogo ya seteginiki ge -
a dinyakwa tše di ukangwago karolwaneng 1 di a kgotsofatšwa;
b go se na motho yo mongwe yo a swerego tumelelo ya tshomišanommogo ya seteginiki, tokelo ya hlohlomiso goba tokelo ya tšweletšo ya petroleamo mo lefelong leo le swanago.
Ge kgopelo e sa sepelelane le dinyakwa tša karolo ye, boemedi bjo bo beilwego bo swanetše go tsebiša modirakgopelo ka ga ntlha yeo matšatšing a 14 morago ga kamogelo ya kgopelo yeo, gomme a bušetše kgopelo.
Go fana ka le lebaka la tumelelo ya tšhomišanommogo ya seteginiki
Go ya ka karolwana ya , Tona e swanetše go fana ka tumelelo ya tšhomišanommogo ya seteginiki ge-
a modirakgopelo a na le phihlelelo ya methopo ya ditšhelete mme a na le bokgoni bja seteginiki go dira mediro yeo e akanywago ya go dira dinyakišišo tša tšhomišanommogo ya seteginiki;
b itshenyagalelo tšeo di lekanyedišwego di sepelelana le mediro ya dinyakišišo tša tšhomišanommogo ya seteginiki tšeo di akantšwego le lebaka leo le tla tšeago phethagatšo ya porokerama ya dinyakišišo tša tšhomišanommogo ya seteginiki; le c gore modirakgopelo ga a tlole kgontšho efe goba efe ya Molao wo yeo e sepelelanago le seo;
Tona e swanetše go gana go fana ka tokelo ya tumelelo ya dinyakišišo tša tšhomišanommogo ya seteginiki ge kgopelo e sa kgotsofatše dinyakwa ka moka tšeo di bolelwago go karolwana ya 1.
Ge Tona e gana go fana ka tokelo ya tumelelo dinyakišišo tša tšhomišanommogo ya seteginiki, Tona e swanetše gore ka go ngwala le tsebiše modirakgopelo mo matšatšing a 30 ka ga sephetho le mabaka a seo go tloga ge a tšea sephetho.
Tumelelo ya dinyakišišo tša tšhomišanommogo ya seteginiki yeo e fiwago go ya ka karolwana ya 1 e -
a ya ka melwana le magora ao a beilwego;
b šoma lebakeng leo le sa fetego ngwaga o tee;
c ga e neelanwe go ya ka karolo ya 12; le d ga e mpshafatšwe
Ditokelo le maswanedi a mong tumelelo ya dinyakišišo tša tšhomišanommogo ya seteginiki
Moswari wa tumelelo ya dinyakišišo tša tšhomišanommogo ya seteginiki go ya ka karolo ya , o na le tokelo yeo e ikgethago go ka dira kgopelo le go fiwa tokelo ya diteko dinyakišišo mo lefelong la tumelelo nakong ya tshomišo ya tumelelo;
Moswari wa tumelelo ya dinyakišišo tša tšhomišanommogo ya seteginiki o swanetše go -
a šoma ka dinyakišišo tša tšhomišanommogo ya seteginiki ka mehla le go ya ka lenaneo la mošomo;
le b sepela ka melawana le magora a tumelelo ya dinyakišišo tša tšhomišanommogo ya seteginiki le dikgontšhi tšeo di amanago le Molao wo;
Kgopelo ya tokelo ya go dira tlhohlomišo
Motho ofe goba ofe yo a nyakago go dira kgopelo ya tokelo ya tlhohlomišo o swanetše go iša kgopelo go Tona a kantorong ya boemedi bjo bo beilwego b ka mokgwa wo o beilwego; ga mmogo le c tšhelete yeo e sa bušetšwego morago ya kgopelo.
Boemedi bjo bo beilwego bo swanetše go dumela kgopelo ya tokelo ya dira tlhohlomišo ge -
a dinyakwa rtše di ukangwago go karolowana ya 1 di kgotsofaditšwe; le gona b go se na motho yo mongwe yo a swerego tumelelo ya tshomišanommogo ya seteginiki, tokelo ya tlhohlomišo goba tokelo ya tšweletšo ya petroleamo karolong efe goba efe ya lefelo leo.
Ge kgopelo e sa sepelelane le dinyakwa tša karolo ye, boemedi bjo bo beilwego bo swanetše go tsebiša modirakgopelo ka ga ntlha yeo matšatšing a 14 morago ga kamogelo ya kgopelo yeo, le mabaka a seo le gona bo swanetše go bušetša kgopelo;
Ge boemedi bjo bo beilwego bo dumela kgopelo, boemedi bjo bo beilwego boswanetše gore mo matšatšing a 14 morago ga tumelelo ya kgopelo yeo le tsebiše modirakgopelo ka go ngwala -
a ka go tsebiša le go rerišana le sehlopha sefe goba sefe se se angwago;
b ka go tliša lenaneo la tshepedišo ya tikologo go ya ka karolo ya 39, mo lebakeng la matšatši a 120 go tloga letšatšing la tsebišo yeo;
Phemiti efe goba efe ya tirišano ya bothekniki e yeo e diretšwego kgopelo ya go nyaka diepšane, go ya ka karolwana 1, e tla re go sa šetšwe letšatši la yona la go fela, ya tšwela pele e šoma go fihla ge kgopelo yeo e dumeletšwe goba e gannwe.
Go fana ka le lebaka la tumelelo ya tokelo ya go dira tlhohlomišo
Tona e swanetše go fana ka tokelo ya diteko nyakišišo ge -
a modirakgopelo a na le phihlelelo ya methopo ya ditšhelete mme a na le bokgoni bja seteginiki go dira mediro yeo e akanywago ya go phethagatša mediro ya diteko dinyakišišo ka tshwanelo.
b ditshenyagalelo tšeo di lekanyedišwego di sepelelana le mediro ya diteko dinyakišišo tšeo di akantšwego le lebaka leo le tla tšeago phethagatšo ya lenaneo la mošomo wa go dira tlhohlomiso;
c Tona e dumeletše lenaneo la tshepedišo ya tikologo go ya ka karolo ya 394;
d modirakgopelo a na le bokgoni bja go ka sepela ka dikgontšhi tša Molao wa tša Maphelo le Polokego ya Meepo, 1996 Molao wa Nomoro ya 29 wa 1996;
e modirakgopelo a sa tlole kgontšho efe goba efe ya Molao wo yeo e sepelelanago le seo;
f modirakgopelo a obamela melawana le magora a tumelelo ya tšhomišanommogo ya seteginiki ge go nyakega;
g gore go fana ka tokelo yeo go tla tšweletša pele maikemišetšo ao a hlalošwago go karolo ya 2d le f.
Tona e tla re morago ga ela hloko nyakego le bogolo bja ditlhohlomišo, projeke ya yaka gore modirakgopelo a phethagatše karolo ya 2d.
Tona e swanetše go gana go fana ka tokelo ya go dira tlhohlomišo ge kgopelo e sa kgotsofatše dinyakwa ka moka tše di boletšwego karolwaneng 1.
Ge Tona e gana go fana ka tokelo ya go dira tlhohlomišo, Tona e swanetše gore ka go ngwala le tsebiše modirakgopelo mo matšatšing a 30 ka ga sephetho le mabaka a seo go tloga ge a tšea sephetho.
Tokelo ya go dira tlhohlomišo e ya ka melawana le magora mme e šoma lebaka leo le beilwego ka go tokelo, lebaka leo le sa fetego mengwaga ye meraro.
Kgopelo ya mpshafatšo ya tokelo ya go dira tlhohlomišo
Moswari wa tokelo ya go dira tlhohlomišo ofe goba ofe yo a ratago go kgopela go Tona go mpshafatša tokelo ya go dira tlhohlomišo o swanetše go dira kgopelo -
a kantorong ya boemedi bjo bo beilwego;
b ka mokgwa wo o beilwego; ga mmogo le c tšhelete yeo e sa bušetšwego morago ya kgopelo.
Kgopelo ya mpshafatšo ya tokelo ya go dira tlhohlomišo e swanetše go -
a bontšha lebaka leo le kganyogwago go pshafatšo;
b felegetšwa ke pego yeo e nago le dintlha tšeo di bontšhago dipoelo tša diteko nyakišišo, tlhalošo ya tšona le ditshenyagalelo tša diteko nyakišišo;
c felegetšwa ke pego yeo e nago le dintlha tšeo di bontšhago botlalo bja go obamela dinyakwa tša lenaneo la tshepedišo ya tikologo yeo e dumeletšwego, tokišo yeo e swanetšego go phethwa le tekanyetšo ya ditshenyegelo; le d akaretša lenaneo le le tletšego la mošomo wa ditlhohlomišo la lebaka la mpshafatšo.
Tona e swanetše go fana ka tumelelo ya kgopelo ya mpshafatšo ya tokelo ya go dira tlhohlomišo ge kgopelo e dumelelana le dikarolwana 1 le 2 gomme mong wa ditokelo tša go nyaka a kgotsofaditše:
a mabaka le dikwano tša tokelo ya go nyaka gomme a sa tlhokomologe taelo efe goba efe ya Molao wo;
b lenaneo la mošomo wa go dira tlhohlomišo; le c dinyakwa tša lenaneo le le amogetšwego la tshepedišo ya tikologo.
Tokelo ya go dira tlhohlomišo e ka mpshafatšwa mabakeng a mararo ao a sa fetego mengwaga ye mebedi le tee ka le.
Tlhohlomišo ye e diretšwego kgopelo ya mpshafao, e tla re, go sa šetšwe letšatši la yona la go fela, dula e šoma go fihla ge e amogelwa goba e ganetšwa.
Ditokelo le maswanedi a moswari wa tokelo ya go dira tlhohlomišo
Godimo ga ditokelo tšeo di bolelwago go karolo ya 5, moswari wa tokelo ya go dira tlhohlomišo išišo -
a go ya ka karolwana ya 2, o na le tokelo yeo e ikgethago go ka dira kgopelo le go fiwa tokelo ya tšweletšo ya petroleamo mo lefelong leo le amegago;
b go ya ka karolo ya 81, o na le tokelo ye e lego ya gagwe ya go dira kgopelo le go fiwa mpshafatšo ya tokelo ya go dira tlhohlomišo mabapi le petroleamo le lefelo la go dira ditlhohlomišo, leo le bolelwago;
c o na le tokelo yeo e ikgethago ya go ka tloša mme a lahla petroleamo yeo a e hweditšego nakong ya ge go dirwa ditlhohlomišo;
d a ka neelana mme a gana ka tokelo ya diteko nyakišišo go ya ka karolo ya 11 yeo e tla sepelago le diphetogo tšeo di swanetšego.
Moswari wa tokelo ya go dira tlhohlomišo o swanetše go -
a ngwadiša tokelo yeo go Kantoro ya Ngwadišo ya Ditokelo tša go Epa matšatšing a 30 pele ga ge tokelo e -
i thoma go šoma; le ii ge e mpshafaditšwe go ya ka karolo ya 813;
b šoma ka tšweletšo ka mehla le ka go ineela go ya ka lenaneo la mošomo wa go dira tlhohlomišo le le dumeletšwego;
c sepela ka melawana le magora a tokelo ya diteko nyakišišo le dikgontšhi tšeo di amanago le Molao wo;
d obamela dinyakwa tša porokerama ya tshepedišo ya tikologo yeo e dumeletšwego; le e go lefela tshelete yeo e beilwego go boemedi bjo bo beilwego;
f thoma ka ditiro tša go nyaka diepšane lebakeng la maatši a 90 go tloga letšatšing leo tokelo ya go nyaka diepšane e thomago go šoma ka lona,
Kgopelo ya tokelo ya tšweletšo
Motho ofe goba ofe goba mong tokelo ya go epa yo a ratago go dira dikgopelo tša tokelo ya tšweletšo go Tona, o swanetše go dira kgopelo -
a kantorong ya boemedi bjo bo beilwego b ka mokgwa wo o beilwego; ga mmogo le c tšhelete yeo e sa bušetšwego morago ya kgopelo.
Boemedi bjo bo beilwego bo swanetše go amogela kgopelo ya tokelo ya tšweletšo ge -
a Dinyakwa tše di ukangwago go karolwana1 di a kgotsofatšwa; le b gore ga go na motho yo mongwe yo a swerego tumelelo ya tshomišanommogo ya seteginiki, tokelo ya go dira tlhohlomišo goba tokelo ya tšweletšo, mo lefelong leo.
Ge kgopelo e sa sepelelane le dinyakwa tša karolo ye, boemedi bjo bo beilwego bo swanetše go tsebiša modirakgopelo ka ga ntlha yeo matšatšing a 14 morago ga kamogelo ya kgopelo yeo.
Ge boemedi bjo bo beilwego bo dumela kgopelo, boemedi bjo bo beilwego bo swanetše gore mo matšatšing a 14 morago ga tumelelo ya kgopelo yeo bo tsebiše modirakgopelo ka go ngwala go -
a tšebiša le g rerišana le dihlopha tše di nago le kgahlegelo le tše di amegago;
b dira kelo ya khuetšo ya tikologo le go Iša lenaneo la tshepedišo ya tikologo gore le amogelwe lebakeng la matšatši a 180 go tloga letšatšing la tsebišo go ya ka karolo ya 39.
Go fana ka le lebaka la tokelo ya tšweletšo
Tona e swanetše go fana ka tokelo ya go tšweletša ge -
a modirakgopelo a na le phihlelelo ya methopo ya ditšhelete mme a na le bokgoni bja seteginiki go dira mediro yeo e akanywago ka tlhokomelo;
b ditshenyagalelo tšeo di lekanyedišwego di sepelelana le mošomo wa tšweletšo wo o akantšwego le lebaka la lenaneo la mošomo wa tšweletšo;
c Tšweletšo e ka se be le dipoelo tša tšhilafatšo ye e sa amogelegego, go gwahlafala ga mabu, goba tshenyo ya tikologo.
d modirakgopelo a na le bokgoni bja go ka sepela ka dikgontšhi tša Molao wa tša Maphelo le Polokego ya Meepo, 1996 Molao wa Nomoro ya 29 wa 1996;
e modirakgopelo a sa tlole kgontšho efe goba efe ya Molao wo yeo e sepelelanago le seo;
f modirakgopelo o obametše dikwano le mabaka a tokelo ya go nyaka, ge go le maleba;
g modirakgopelo a kgonagaditše ditšhelete le tše dingwe gore go be le leano le le beilwego la leago le mešomo.
h Petroleamo e ka tšweletšwa ka mohola wo o tletšego go ya ka lenaneo la mošomo wa tšweletšo;
i Go fiwa ga tokelo yeo go tla tšwetša pele maikemišetšo ao a boletšwego go karolo 2d le f le gona go sepelelana le kwano ye e ukangwago go karolo 100 le leano leo le beilwego la mabu le la mošomo.
Tona e swanetše go gana go fana ka tokelo ya tšweletšo ge kgopelo e sa fihlelele dinyakwa tšeo di bolelwago go karolwana ya 1.
Ge Tona e gana go fana ka tokelo ya tšweletšo, Tona e swanetše gore ka go ngwala le tsebiše modirakgopelo mo matšatšing a 30 ka ga sephetho le mabaka a seo go tloga ge a tšea sephetho.
Tokelo ya go tšweletša e ya ka melao le magora ao a beilwego mme e šoma lebaka leo le beilwego ka go tokelo, mme lebaka leo le ka se fete mengwaga ye masometharo.
Tokelo ya tšweletšo, ye e filwego go ya ka karolwana1 e thoma go šoma letšatšatšing leo ka lona leano la tshepedišo ya tikologo le amogelwago go ya ka karolo 39 4.
Kgopelo ya mpshafatšo ya tokelo ya tšweletšo
Moswari wa tokelo ya tšweletšo ofe goba ofe yo a ratago go kgopela go Tona go mpshafatša tokelo ya tšweletšo o swanetše go dira kgopelo -
a kantorong ya boemedi bjo bo beilwego;
b ka mokgwa wo o beilwego; ga mmogo le c tšhelete yeo e sa bušetšwego morago ya kgopelo.
Kgopelo ya mpshafatšo ya tokelo ya tšweletšo e swanetše go -
a bontšha mabaka ao ka wona go nyakegago lebaka leo le diretšwego kgopelo ;
b felegetšwa ke pego yeo e nago le dintlha tšeo di bontšhago dipoelo tša tšweletšo, tlhalošo ya tšona le ditshenyagalelo tša tšweletšo;
c felegetšwa ke pego yeo e nago le dintlha tšeo di bontšhago botlalo bja go obamela dinyakwa tša lenaneo la tshepedišo ya tikologo yeo e dumeletšwego, tokišo yeo e swanetšego go phethwa le tekanyetšo ya ditshenyegelo; le d Lenaneo la mošomo wa tšweletšo wa lebaka la mpshafatšo.
Tona e swanetše go fana ka tumelelo ya kgopelo ya mpshafatšo ya tokelo ya tšweletšo ge kgopelo e obamela karolwana ya 1 le 2 mme mong tokelo ya tšweletšo a obamela -
a melawana le magora a tokelo ya tšweletšo mme ga se a tlola dikgontšhi di fe goba di fe tšeo di amanago le Molao wo;
b lenaneo la mošomo wa tšweletšo; le c dinyakwa tša leano leo le beilwego la leago le lenaneo la mešomo;
d dinyakwa tša tša lenaneo le le amogetšwego la tshepedišo ya tikologo.
Tokelo ya tšweletšo e ka mpshafatšwa lebakeng la go tšwela pele leo le sa fetego mengwaga ye 30.
Tokelo ya tšweletšo, yeo e diretšwego kgopelo, e tla re, go sa šetšwe letšatši la gofela ga yona, ya tšwela pele e šoma go fihlela lebakeng leo ka lona kgopelo yeo e dumelelwago goba e ganelwago.
Ditokelo le maikarabelo a moswari wa tokelo ya tšweletšo
Godimo ga ditokelo tšeo di bolelwago go karolo ya 5, moswari wa tokelo ya tšweletšo -
a go ya ka karolwana ya 2, o na le tokelo yeo e ikgethago go ka dira kgopelo le go fiwa tokelo ya tšweletšo ya petroleamo mo lefelong leo le amegago;
b o na le tokelo yeo e ikgethago ya go ka tloša mme a lahla petroleamo yeo a e hweditšego nakong ya tšweletšo;
c a ka neelana mme a gana ka tokelo ya tšweletšo go ya ka karolo ya 11.
Moswari wa tokelo ya tšweletšo o swanetše go -
a ngwadiša tokelo yeo go Kantoro ya Ngwadišo ya Ditokelo tša go Epa matšatšing a 30 pele ga ge tokelo e -
i thoma go šoma; le ii ge e mpshafaditšwe go ya ka karolo ya 853;
b šoma ka tšweletšo ka mehla le ka go ineela go ya ka mošomo wa tšweletšo wo o dumeletšwego;
c sepela ka melawana le magora a tokelo ya tšweletšo le dikgontšhi tšeo di amanago le Molao wo le molao ofe goba ofe o mongwe;
d obamela dinyakwa tša lenaneo la tshepedišo ya tikologo le le dumeletšwego;
e lego lefela meputso ya Mmušo;
f thoma ka mešomo ya tšweletšo lebakeng la ngwaga o tee go tloga ka letšatši leo ka lona tokelo ya tšweletšo e thomago go šoma go ya ka karolo 845 goba nako ye e katološitšwego go ya le ka mo Tona e ka e dumelelago; le go g sepelelana le lenaneo la tshepedišo ya tikologo le leano la leago le la mešomo.
Tlhabollo ya bobolokelo bja petroleamo
Ge ditokelo tša diteko nyakišišo goba tša tšweletšo di filwe mo lefelong leo e lego karolo ya lefase leo go lona go nago le sediba sa petroleamo yeo go yona go nago le ditokelo tše dingwe tša tšweletšo, beng ba ditokelo tšeo ba swanetše go beakanya lenaneo la tšweletšo ya sediba sa petroleamo ga mmogo bjalo ka selo se tee mme ba swanetše go iša lenaneo leo go Tona go ya ka melawana le magora a ditokelo tša go dira tlhohlomišo goba tša tšweletšo.
Moswari wa tokelo goba tumelelo efe goba efe yo a dirago mediro ya dinyakišišo, dithuto tša tšhomišommogo ya seteginiki, mediro ya diteko nyakišišo le mediro ya tšweletšo o swanetše go fana ka tshedimošo yeo, data, dipego le ditlhalošo go moemedi bjo bo beilwego bjalo ka ge go ka bewa.
Go ya le tšweletšo ya Molao wa Phihlelelo ya Tshedimošo, 2002 Molao wa Nomoro ya 2002, tshedimošo ka moka, data, dipego le ditlhalošo tšeo di filwego boemedi bjo bo beilwego di swanetše go swarwa bosephiri ke boemedi lebakeng leo le -
a sa fetego mengwaga ye mene go tloga go letšatši la khwetšo; goba b felago ka letšatši leo ka lona tumelelo goba tokelo tšeo di amanago le tshedimošo, data, dipego le ditlhalošo di phumutšwego, fedišitšwego, goba lefelo leo diphemiti tšeo goba ditokelo di amanago le lona le tlogetšwe.
Mmušo goba bašomedi bafe goba bafe ba wona ga ba a ga o na boikarabelo tolollong ya maleba goba ya ka boomo ya tshedimošo goba data yeo e tlišitšwego go ya ka Molao wo; le b go tiišeletša go nepagala ga goba go felela ga tshedimošo efe goba efe ya datga goba tlhaloso efe goba efe ya yona.
Tšhireletšego ya ditšhelete
Godimo ga karolo ya 5 , ga go mešomo ya go dira tlhohlomišo goba ya tšweletšo yeo e ka thomago ntle le ge mowari wa ditokelo yo a amegago a fane ka kgonafatšo ya ditšhelete ye e amogelegago go boemedi bjo bo beilwego, a tiišetša go hwetšagala ga ditšhelete tše di lekanego tša go phethagatša mananeo ka moka mošomo wa go hlohlomiša le a tšweletšo ka moswari.
Maatla a Tona go fega le go phumula ditumelelo le ditokelo
Tona e ka phumula goba la fega tumelelo efe goba efe ya nyakišišo, tumelelo ya tšhomišommogo ya seteginiki, tokelo ya teko nyakišišo le ya tšweletšo go ya ka tselatshepetšo yeo e bolelwago go karolo ya 47.
KGAOLO 7
DIKGONAGATŠO TŠA KAKARETŠO LE TŠE DINGWE
Maatla a go tsena lefelong la go nyaka diepšane, lefelong la go epa goba lefelo leo la tshwaro
Tona e ka dumelela leloko le fe goba le fe la Lekgotla, Molaodi wa Selete goba mohlankedi ofe goba o fe, yo a bitšwago motho yo a filwego maatla ka mo Kgaolong ye, go tšwetša pele mediro yeo e bolelwago go karolwana ya le ka go karolo ya 87.
Motho yo a filwego maatla o swanetše go fiwa setifikeiti seo se saenilwego ke Tona se bontšha gore o filwe maatla ka tlase ga karolwana ya 1.
Motho yo a filwego maatla o swanetše go, ka kgopelo ya motho ofe goba ofe a bontšhe setifikeiti seo se bolelwago go karolwana ya 2 go motho yoo.
Motho yo a filwego maatla a ka re, ka maatla a taelo yeo e filwego go ya ka karolwana ya 5 -
a gore a kgone go hwetša bohlatse, a tsene ka lefelong le lengwe le le lengwe leo ka go lona go dira tlhohlomišo, ka lefelong la go nyaka, ka lefelong la go epa goba ka lefelong la tshwaro moo a nago le lebaka la go dumela gore taelo efe goba efe ya Molao wo e a tshelwa goba e tshetšwe;
b a laetše motho yo a laolago goba motho ofe goba ofe yo a thwetšwego ka lefelong leo -
i go iša goba go fana ka tshedimošo ye nngwe le ye nngwe, go akaretšwa dipuku, rekhoto goba sengwalwa se sengwe seo se amanago le dinyakišišo gomme se swerwe goba se le tshepedišong ya motho yoo;
ii go fana ka thušo yeo e ka nyakwago ke motho yo a filwego maatla gore a kgone go phethagatša mešomo ya gagwe ka tlase ga Molao wo;
c a hlahlobe puku efe goba efe, rekhoto, pego goba sengwalwa se sengwe go akaretšwa direkhoto tša elektroniki, dingwalwa goba data, gomme a dire dikhophi tša tšona goba ditsopolwa tša go tšwa go tšona;
da hlahlobe setlabelo sefe goba sefe goba materiale o mongwe goba selo se se hweditšwego ka lefelong leo;
e a tšee ditaetšo tša nateriale ofe goba ofe gomme a se leke, a se hlahlobe, a se sekaseke gomme a beye ditaetšo tšeo ka magoro, gomme a f i amoge materiale ofe goba ofe, selo, puku, rekhoto, pego goba sengwalwa sefe goba sefe go akaretšwa direkhote tša elektroniki, dingwalwa goba data tšeo di ka bago maleba kahlolong ka tlase ga Molao wo gomme a se beye tlhokomelong ya gagwe, eupša ii motho yo go yena go tšerwego bong goba tshepedišo ya puku, rekhoto goba sengwalwa, a ka re ka ditshenyagalelo tša gagwe le gona ka tlase ga bookamedi bja bja motlhahlobi, a dira dikhophi tša tšona goba ditsopolwa tša tšona.
Lengwalo la maatla fatšo, leo lgo boletšwego ka lona go karolwana 4 le swanetše go ntšwa ke magistrata yo a nago le tshepedišo morerong woo, gomme le ka ntšhwa feela ge e le gore ge go bonala go tšwa tshedimošong yeo e hweditšwego ka kano gore go na le mabaka ao a kwagalago a go dumela gore materiale ofe goba of, selo, setlabelo, puku, pego, sengwalwa goba sengwalwa sa elektroniki goba data ye e ka amanago le go tshelwa ga Molao wo, se godimo goba se ka gare ga ka lefelo leo.
a Ge go sa hlongwe dinyakišišo ka ga bosenyi mabapi le selo sefe goba sefe seo se hweditšwego go ya ka karolwana 4, goba ge go direga gore selo seo ga se nyakege tshekong efe goba efe ka morero wa go fa bohlatse goba ya tshepedišo efe goba efe ya kgoro ya tsheko taelo ya kgoro ya tsheko, selo seo se swanetše go bušetšwa ka pela ka mo go ka kgonegago go motho yo a amogilwego sona.
b Morago ga phetho ya dinyakišišo tša bosenyi selo se sengwe le se sengwe seo se amogilwego go ya ka karolwana ya 4 gomme e le seo se šomilego bjalo ka taetšo ditshekong tšeo go tšona motho a bonwego molato, se swanetše go neelwa motho yo a filwego maatla a go laela gore se senywe goba go sego bjalo, se dirwe ka mo go laetšego kgoro ya tsheko.
Motho yo mongwe le yo mongwe yo a filwego maatla a ka re ka nako ya mošomo ntle le taelo -
a a tsena lefelong la go dira diteko, lefelo la go nyaka diepšane, goba lefelo la go epa, goba lefelo la go tšweletša goba la tlhohlomišo, goba lefelo la tshwaro, goba lefelo lefe goba lefe moo go nyaka, go epa, go hlohlomiša, goba tšweletšo, di dirwago gore go lekolwe tiro efe goba efe, lenaneo goba mošomo wo o dirwago ka lefelong leo goba ka lefelong leo le bolelwago, le b a ka nyaka moswari wa tokelo, phemiti goba tumelelo goba motho yo a nago le boikarabelo bja tikologo yeo goba lefelo, goba motho yo a phethagatšago goba yo a hlokometšego go phethagatšwa ga ditiro tšeo, lenaneo goba mešomo, go tšweletša puku efe goba efe, rekhoto, pego, goba dingwalwa tše dingwe go akaretšwa dingwalwa tša elektroniki, tshedimošo goba data ye e lego mabapi le merero yeo e boletšwego molaong wo gore e hlahlobje, goba morerong wa go hwetša dikhophi tša tšona goba dintsopolwa tša go tšwa go tšona.
Ditaelo le go fegwa
Ge mothjo yo a filwego maatla a hwetša gore go bile le go tshelwa goba go go se obamelwe ga –
a kgonagatšo efe goba efe ya Molao wo; goba b kwano goba lebaka la tokelo efe goba efe, phemiti, goba tumelelo goba molao ofe goba ofe o mongwe wo o filwego goba o ntšhitšwego, goba lenaneo lefe goba lefe la tshepedišo ya tikologo goba leano la tshepedišo ya tikologo leo le amogetšwego go ya ka Molao wo, goba go na le go tshelwa goba go se obamelwe ga tekolo ye e lego maleba, go tlhohlomišweng tšweletšong, go nyakweng ga diepšane goba mešomong ya go epa; motho wa mohuta woo a ka –
ilaela moswari wa teko ya maleba gore wa phemiti goba tumelelo ; goba motho yo a nago le boikarabelo bja tikologo yeo, motho ofe goba ofe yo a phethagatšago goba yo ahlokometšego go phethagatšwa ga ditiro tšeo goba mešomo goba mosepediši, molhlankedi, mošomedi goba moemedi wa moswari yoo, go tšea magato a ka pela a tokišo; goba ii laela gore mešomo ya go dira diteko, go nyaka diepšane, go epa, go tšweletša goba ya go šomana le diepša goba karolo ya yona e fegwe goba e fedišwe gomme a fe ditaelo tše dingwe tša mohuta wo mabapi le se go ya le ka mo go ka nyakegago.
Molaodikakaretšo a beela thoko taelo efe goba efe yeo e bolelwago go karolwana ya 1a goba b
Molaodikakaretšo a ka tsebiša mong ka go ngwala matšatšing a 30 a sephetho sa go beela thoko taelo.
Thibelo ya go šitiša motho yo a filwego maatla
Ga go motho yo a swanetšego go šitiša, go thibela goba go ganetša motho ofe goba ofe yo a filwego maatla go dira mošomo wa gagwe go ya ka Molao wo.
Thibelo ya go hlolela mošomi bothata mošomong wa gagwe
Moswari wa tokelo , phemiti goba tumelelo ga a swanela go hlolela mošomi ofe goba ofe wa gagwe mathata a go šoma, ka lebaka la, goba ka lebaka la ka thokwana, ka ge mošomi a ka utolla tshedimošo go Tona, Molaodikakaretšo goba motho ofe goba ofe yo a filwego maatla -
a mabapi le go retelelwa ga moswari yoo go sepela ka dikgontšhi tša Molao wo;
b mo mabakeng a gore mong yoo o dira mediro ya diteko nyakišišo goba ya go epa , go ya ka mo go lego ka gona, ka mokgwa wo o lego kgahlanong le maikemišetšo a karolo ya 2e le f; le gona go le kgahlanong le leano la leago le la mešomo; goba c gore mošomo ofe goba ofe goba tiragatšo tseo di dirwago ke mong yoo di ka hlola go se sepele ka dikgontšhi tša Molao wo goba ka molao ofe goba ofe goba legora la tokelo yeo.
Mabakeng a seripa se, tlholelo ya mathata mošomong e ra "tlholelo ya mathata mošomong" bjalo ka ge e hlalošitšwe ka go karolo ya 1 sa Molao wa Tšhireletšego ya Dikutollo, 2000 Molao wa Nomoro ya 26 wa 2000.
Tshepetšo ya aphili ya ka gare le phihlelelo ya dikgoro tša tsheko
Motho ofe goba ofe yo ditokelo tša gagwe goba ditetelo tša gagwe di amilwego gampe ka dithoto goba yo a phošeditšwego ke tiragatšo ya tshepedišo go ya ka Molao wo a ka kgopela tshekoleswa ka mokgwa wo o dumeletšwego go -
a Molaodikakaretšo, ge e le gore ke tiragatšo ya tshepedišo ka Molaodi wa Selete goba mohlankedi; goba b Tona, ge e le gore ke tiragatšo ya tshepedišo ka Molaodikakaretšo goba boemedi bjo bo beilwego;
Tshekoleswa go ya ka karolwana ya 1 ga e fege tiragatšo ya tshepedišo, ntle le ge e fegilwe ke Molaodikakaretšo goba Tona, go ya ka mo go bago ka gona.
Ga go motho yo a ka dirago kgopelo go Kgoro ya tsheko gore sephetho sa tša tshepedišo seo se ukangwago go karolwana 1 se lebelelwe leswa go fihla ge motho yoo a dirišitše dithuši tša gagwe ka moka go ya ka karolwana yeo.
Dikarolo 6, 71 le 8 tša Molao wa Tšweketšo ya Tshepedišo ya Toka, 200 Molao wa Nomoro ya 3 wa 2000, di ama tshepedišo efe goba efe ya kgoro ya tsheko yeo e ukangwago karolong ye.
Go tlišetšwa ditokomane
Ntle le ge go beilwe ka mokgwa wo mongwe ka go dikgontšhi tša Molao wo, tsebišo efe goba efe , taelo, molaotiragatšo goba tokomane efe goba efe tšeo di swanetšego, go ya ka Molao wo, go fiwa motho ofe goba o fe, di tla tšewa bjalo ka ge di filwege -
a di filwe ka seatla go motho yoo; goba b di rometšwe ka poso yeo e netefaditšwego go aterese ya mošomo, poso goba ya madulo ya motho yoo.
Tsebišo efe goba efe, taelo, molaotiragatšo goba tokomane efe goba efe tšeo di filwego go ya ka Molao wo, di a šoma go ya ka mabaka a wona, le ge mohlankedi yo a di tlišago goba yo a di netefatšago a se na maatla se segolo ke ge a filwe maatla ao.
Melato
Motho ofe goba goba ofe o na ltla bonwa molato ge a –
a tshela goba a sa obamele: -
i karolo ya 54 202, 172, 19 goba 28;
ii karolo ya 92, 94 goba 95;
iii karolo ya 381 goba c;
iv) karolo ya 42 ) goba ;
v karolo ya 44;
vi taelotšhupo efe goba efe, tsebišo, phego, taelo, taelomolao goba mabaka ao a ntšhwago, fiwago goba a bewago go ya ka Molao wo; goba vii kgopelo efe goba efe yeo e bolelwago go karolo ya 29; goba viii kgonagatšo efe goba efe ye nngwe ya Molao wo.
b a tšweletša tshedimošo ye e fošagetšego, goba tshedimošo ye e fošagetšego goba tshedimošo ye e lahlago mabapi le morero ofe goba ofe wo o swanetšego go tšweletšwa mabapi le Molao wo; goba c a se fane ka tsebišo ye e ngwadilwego goba a se rerišane le Tona go ya ka karolo ya 263.
Dikotlo
Motho ofe goba ofe yo a swerwego ka molato go ya ka Molao wo o tla lebanwa ke –
a mo molatong wo o bolelwago go karolo ya 98ai, tefišo ye e sa fetego R100 000 goba kgolego ya lebaka leo le sa fetego mengwaga ye mebedi goba go bobedi tefišo le kgolego;
b mo molatong wo o bolelwago go karolo ya 93aii go dikotlo tše di ka bewago molatong wa bofora.
c tabeng ya molato wo o boletšwego karolong ya 98aii go kotlo ye e sa fetego R500 000 goba kgolego ya lebaka le le sa fetego mengwaga ye 10 goba bobeding kotlo yeo le kgolego;
d mo molatong wo o bolelwago go karolo ya 98av, go kotlo yeo e ka fiwago ke kgoro ya magaseterata go molato wo o swanago le woo;
e mo molatong wo o bolelwago go karolo ya 98avi le 98avii, go tefišo ye e sa fetego R10 000;
f tabeng ya ya molato wo o o boletšwego karolong ya 98c, go kotlo ye e sa fetego R500 000 letšatšing le le ngwe le le lengwe leo ka lona motho a tšwelago pele ka go tshela ditaelo tše di boletšwego;
g ge go ka ba le go bonwa molato go ya ka Molao wo, moo e lego gore ga go kotlo ye e beilwego ka mo go kwalago, go kotlo goba kgolego ya lebaka le le sa fetego dikgwedi tše goba go bobeding kotlo le kgolego; le gona
Go sa šetšwe se sengwe le se sengwe seo se lego kgahlanong ka gare ga molao ofe goba ofe, kgoro ya magaseterata e ka fana ka kotlo efe goba e efe yeo e kgontšhwago ka go Molao wo.
Kagoleswa ya diminerale le intaseteri ya diminerale
Tona e swanetše go, lebakeng la mengwaga ye mehlano go tloga letšatšing leo Molao wo o thomilego go diragatšwa -
a mme ka morago ga go ikopanya le Tona la tša Kago ya Dintlo, tšweletša seemo seo se amogelegago sa meago le tša maphelo intaseteri ya tša diminerale;
b tšweletša lenaneo peakanyo go hlahla le go šupa tsela ya kagoleswa maphelo intaseteri ya tša diminerale le petroleamo mono Repabliki ; le a o kgonthiša go fihlelelwa ga maikemišetšo a Mmušo a go lokiša tlhokego ya matšatšing a go feta ya tekatekano go tša leago le go tša ekonomi, bjalo ka ge go hlalositšwe ka go Molaotheo, Tona e swanetše gore lebakeng la dikgwedi tše tshelelago go tloga letšatšing leo ka lona Molao wo o thomago go šoma, e hlabolle Lenaneo leo le phatlaletšego la matlafatšo go tša leago le ekonomi, leo le tla beago motheo, dinepo le dinako tša go tsenya badudi ba Afrika Borwa bao ba dikilego ba hlokišitšwe dibaka, ka intasetering ya meepo, le go dumelela badudi bao ba Afrika Borwa go holega ka ga tirišo ya meepo le mehlodi ya diminerale.
b Lenaneo leo le swanetše go hlalosa, magareng a tše dingwe, ka moo maikemišetšo ao a hlalositšwego ka go karolo 2c, d, e, f le I a ka phethagatšwago.
Thwalo ya beng dikontraka
Ge moswari wa tokelo, goba tumelelo ya go swara a thwala motho yo mongwe goba kontraka ya thušo go dira mošomo ka gare ga mellwane ya lefelo la go dira diteko, lefelo la go epa, lefelo la go nyaka diepšane, la ditlhohlomišo, lefelo la tšweletšo goba lefelo la tshwaro, bjalo ka ge go ka ba ka gona, moswari yoo o dula a na le boikarabelo bja go obamela Molao wo.
Diphetošo tša ditokelo, diphemiti, mananeo le maano
Tumelelo ya go dira tekolo, tokelo ya go nyaka diepšane, tokelo ya go epa, phemiti ya go epa, phemiti ya tshwaro, phemiti ya tirišano ya bothekniki, phemiti ya go dira tekolo, tokelo ya go fatišiša le tokelo ya tšweletšo, lenaneo la mošomo, lenaneo la mošomo wa go epa, lenaneo la tshepedišo ya tikologo le leano latshepedišo ya tikologo di ka se fetošwe goba tša fapafapanywa (go akaretšwa le ka katološo ya lefelo leo le akaretšwago ke yona goba ka koketšo ya diminerale goba ka šere goba dišere, dibopegwana tše di nago le diminerale goba mabato, ao lebakeng le e sego karolo ya yona) ntle le tumelelo ye e ngwadilwego ya Tona.
Go fa maatla a mošomo le mošomo
Tona e ka re, go ya lemabaka ao ae ka a beago ya re ka go ngwalaya rolela maatla afe goba afe ao e a filwego ke Molao wo , ntle le maatla a go dira melaotshepedišo goba go šomana le boipiletšo bofe goba bofe go ya ka karolo 96, le gona e ka rolela mošomo ofe goba ofe wo o beilwego go yona go Molaodikakaretšo, Molaodi wa Selete goba mohlankedi o mongwe le o mongwe.
Tona e ka re ge e rolela maatla afe goba afe, goba e fana ka boikarabelo bofe goba bofe ka tlase ga karolwana 1, ya dumelela tholelo ya go ya pele ya maatla ao le kabo ya go ya pele ya mešomo ke motho yo a rolelwago boikarabelo goba a fiwago mošomo.
Molaodikakaretšo, Molaodi wa Selete goba mohlankedi ofe goba ofe yo mongwe yo a roletšwego maatla goba a filwego boikarabelo ke Molao wo goba ka tlase ga wona, a ka re ka go ngwala a rolela maatla afe goba afe a mohuta woo goba boikarabelo bofe goba bofe go mohlankedi ofe goba ofe yo mongwe.
Tokelo ya šedi ya pele go nyaka diepšane le ya go epa mabapi le ditšhaba
Setšhaba sefe goba sefe seo se nyakago go fiwa tokelo ya šedi ya pele ya go nyaka goba go epa mabapi le minerale ofe goba ofe le mablu ao a ngwadišitšwego goba ao a ilego go ngwadišwa leineng la setšhaba se se angwago, se swanetše go iša kgopelo ya woo go Tona.
Tona e swanetše go fa na ka tokelo yeo ya šedi ya pele ge setšhaba seo se ka laetša gore -
a tokelo e tla dirišetšwa go ba le karolo tlhabollong le tšwelopeleng ya leago ya setšhaba se se angwago;
b setšhaba se tšweletša leano la tlhabollo, leo le laetšago mokgwa wo ka wona tokelo yeo e ilego go phethagatšwa;
c dikholego tšeo di letetšwego tša projeke ya go nyaka goba ya go epa e tla ba tša setšhaba seo se angwago; le gona d setšhaba se na le phihlelelo ya mehlodi ya bothekniki le ya tša ditšhelete go diriša tokelo yeo.
Tokelo ye e fiwago šedi ya pele, ye e fiwago go ya ka karolo ye –
a Šoma lebaka le le sa fetego mengwaga ye mehlano gomme e ka mpshafaletšwa mabakeng a go tšwela pele ao a sa fetego mengwaga ye mehlano; le gona e b Laolwa ke dikwano le mabaka ao a beilwego.
Tokelo ya go fiwa šedi ya pele ye e bolelwago karolong ya 1 e ka se fiwe mabapi le mafelo ao go wona go šetšego go filwe tokelo ya go nyaka, tokelo ya go epa, phemiti ya go epa, phemiti ya tshwaro, tokelo ya tšweletšo, tokelo ya go dira tlhohlomišo, phemiti ya go šoma ka bothekniki, goba phemiti ya go dira diteko.
Mong wa mabu goba motho wo a lego go wona ka molao ga a hwetšagale
Ge modirakgopelo wa tokelo, phemiti goba tumelelo, yo a swanetšego go tsebiša le go rerišana le mong wa mabu goba motho yo a lego mabung ao ka molao e lego mabu ao kgopelo e a amago go ya ka dikgonagatšo tša maleba tša Molao wo, a tsebiša Mosepediši wa Selete gore, mong wa mabu goba motho yo a lego mabung ao ka molao –
a ga a hwetšagale; goba b o hlokofetše gomme mojabohwa a sa hwetšagale.
Go sa šetšwe molao ofe goba ofe wo mongwe, Mosepediši wa Selete, a ka re kgopelong ya go ngwalwa ya go tšwa go modirakgopelo wa mohuta woo, le gona a lefetše tefelo ye e beilwego ya go dira kgopelo, a-
a fana ka tumelelo go motho yoo gore a beye tsebišo yeo lefelong le le bonalago mabung ao, gomme a tsene mabung aoa angwago ke kgopelo yeo; le gona b go bea motho yoo ka tlase ga dikwano le mabaka ao a ka bewago ke Mosepediši wa Selete.
Tokollo ditaelong tše dingwe tša Molao wo
Tona e ka re ka tsebišo ka kuranteng ya mmušo, ya lokolla lekala lefe goba lefe la mmšo ditaelong tša karolo 16, 20, 22 le 27 mabapi le tiro efe goba efe yeo e dirilwego go tloša seepšane sefe goba sefe ka morero wa go aga tsela, go agwa ga matamo goba morero ofe goba ofe o mongwe wo o ka šupšago tsebišong yeo.
Go sa šetšwe karolwana 1, lekala la mmušo leo le lokolotšwego ka tsela yeo le swanetše go tšweletša lenaneo la tshepedišo ya tikologo gore le amogelwe go ya ka karolo 394.
Mong ofe goba ofe wa mabu goba motho, yo a lego mabung ao ka molao, yo a rego ka molao a tšea mohlaba, maswikana, maswika goba letsopa go phethagatša tša temo goba go hlabolla mabu goba go hlabolla setšhaba, o lokolotšwe ditaelong tša karolwana 1 ge feela mohlaba, maswikana, maswika goba letsopa leo di sa rekišwe goba tša lahlwa.
(I) Tona e ka re, ka tsebišo ka kuranteng ya Mmušo ya dira melaotshepedišo mabapi le -
ai pabalelo ya tikologo kgauswi le lefelo goba ka lefelong la moepo ofe goba ofe goba mešomo;
ii tshepedišo ya khuetšo ya mešomo efe goba efe ya go epa tikologong ka lefelong goba kgauswi le lefelo la moepo goba mešomo;
iii go lokišwa ga ditšharakanyo tša lebato la naga moo ditšharakano tša mohuta woo di amanago le mešomo ya go nyaka goba ya go epa;
iv thibelo, tshepedišo le twantšho ya tšhilafatšo ya moya, naga, lewatle goba meetse a mangwe , go akaretšwa meetse a ka tlase ga mobu, moo tšhilafatšo yeo e kgokaganego le mešomo ya go nyaka goba ya go epa v tokišetšo ya ditšhelete ka moswari wa tokelo efe goba efe, goba wa tumelelo ya go phethagatša lenaneo la tshepedišo ya tikologo;
vi go hlongwa ga diakhaonte mabapi le go phethagatšwa ga lenaneo la tshepedišo ya tikologo le tshepedišo ya diakhaonte tšeo ke Kgoro;
vii go rwalwa ga boikarabelo ke Mmušo goba boikarabelommogo mabapi le maikarabelo ao a tšwago go melaothspedišo yeo e dirilwego ka tlase ga ditemananyana I, ii, iii le iv tša temana ye; le viii go hlapetša le lekolola ga mananeo a tshepedišo ya tikologo;
a go nyakwa, go šongwa, go dirišwa ga go lahlwa ga minerale ofe goba ofe b ditsela tše di lago mabapi le maipiletšo ao a dirilwego ka tlase ga Molao wo;
c ditefelo tše di lefiwago mabapi le tokelo efe goba efe, phemiti goba tumelelo ye e ntšhitšwego go ya ka Molao wo;
d ditefelo tše dilefiwago go ya ka boipiletšo bjo bongwe le bjo bongwe tše di ukangwag o ka go molao wo;
e mohuta wa kgopelo ye nngwe le ye nngwe ye e ka dirwago goba ye e swanetšego go dirwa go ya ka Molao wo le ya kwano efe goba efe goba sengwalwa se se nyakegago gore se išwe le kgopelo yeo, le tshedimošo goba dintlha tše di swanetšego go sepela le kgopelo yeo.
f mohuta, maemo, go ntšhwa, go mpshafatša, go tlogela, gofe goba go phumola ga lenaneo le lengwe le le lengwe la tshepedišo ya tikologo, phemiti, laesense, setifikeiti, tumelelo, resiti goba sengwalwa se sengwe seo se ka ntšhwago goba seo se swanetšego go ntšhwa, go fiwa, go dumelelwa, go hwetšwa goba go mpshafatšwa go ya ka dikwano tša Molao wo;
g mohuta wa rejistara ye nngwe le ye nngwe, rekhoto, tsebišo polane ya go thalwa goba tshedimošo tše di ka bolokwago goba tše di swanetšego go bolokwa, tša fiwa, tša phatlalatšwa goba tša tšweletšwa goya ka merero ya Molao wo;
h go thibelwa ga go lahlwa ga minerale ofe goba ofe goba ga tirišo ya wona morerong ofe goba ofe wo o hlalositšwego goba ka mokgwa ofe goba ofe wo o hlalositšwego goba morerong ofe goba ofe wo mongwe goba ka mokgwa ofe goba ofe ntle le morero goba mokgwa wo o hlalositšwego;
i go bea mellwane goba go sepediša mabapi le go lahlwa goba go dirišwa ga minerale ofe goba ofe ka kakaretšo;
j morero ofe ogbaofe wo o ka bewago goba wo o swanetšego go bewago go ya ka Molao wo; le k morero ofe lgobaofe wo mongwe wo tshepedišo ya wona e ka bago bohlokwa goba ya nyakega gore go fihlelelwe maikemišetšo a Molao wo.
Ga go molaotshepedišo wo o tla dirwago ke Tona ntle le kwano le Tona ya Matlotlo, e lego wo amanago le ditseno tša Mmušo goba ditshenyagalelo
Molaotshepedišo o mongwe le o mongwe wo o dirwago ka tlase ga karolwana yeo ka laela gore motho ofe goba ofe yo a tshelago molaotshepedišo wo goba a sa o obamele, o tla bonwa molato gomme a swanelwa ke kotlo ya tefišo goba go ya kgolegong lebaka le le sa fetego dikgwedi tše tshelelago.
Taetšo ya dikgonthe
Tshepedišong efe goba efe ya molao go ya ka Molao wo, pego efe goba efe, setsenywa goba tshedimošo ka gare goba godimo ga puku efe goba efe, polane, rekhoto goba sengwalwa se sengwe, e tla tšewa bjalo ka bohlatse bjo bo ka laetšwago bja dikgonthe, ke motho yo a a bo dirilego, a bo tsentšego goba a bo rekhotilego.
Molao o tlama mmušo
Molao wo o tlama mmušo, ntle le, ntle le moo go angwago boikarabelo bja bosenyi.
Go fedišwa le go fetošwa ga melao le ditokišetšo tša phetišetšo
Go ya ka Šetule (lenaneotshepetšo) ya 2, melao ye e boletšwego go Šetule 1 e a fedišwa goba ya fetošwa go ya ka kelo yeo e hlalositšwego kholomong ya boraro ya Šetule ya 1.
Hlogo ye kopana le go thoma
(I) Molao wo o bitšwa Molao wa Tlhabollo ya Diminerale le Petroleamo, 2001, gomme o thoma go šoma letšatšing leo le bewago ke Mopresidente ka kgoeletšo ka Kuranteng ya Mmušo.
Matšatši a a fapafapanago a ka swanelwa ke go bewa mabapi le ditaelo tše di fapafapanego tša Molao wo.
LENANEOTSHEPETŠO LA 1
G0 PHUMULWA GOBA GO FETOLA MELAO
Karolo ya 110
Nomoro le ngwaga wa molao
Hlogo ye kopana
Bogolo bja phumulo goba phetogo
Molao wa Nomoro ya 47 wa 1937
Molao wa Ngwadišo ya Dititi, 1937
Go fedišwa ga karolo 3 (m), (n),(o), 17 (b), 70 74ter, 84,85 le 90(I)(a), (c) le (e)
Go fetošwa ga karolo 67 ka go phumola ga mantšu "goba diding ya go neela ditokelo tša diminerale".
Go fetošwa ga karolo 90(a) ka go phumola mantšu "tokelo ya diminerale".
Go fetošwa ga karolo 102 ka -
a go phumolwa ga temana a tlhalosong ya "thoto ye e sa šuthišegego" le b go phumolwa ga tlhaloso ya "kontraka ya go nyaka".
Molao wa Nomoro ya 50 wa 1956
Molao wa Phetolo ya Melao Kakaretšo, 1956
Phumulo ya dikarolo 3 le 4
Molao wa Nomoro ya 96 wa 1969
Molao wa Tšeelo ya Tokelo ya Diminerale (Makeišene), 1969
Ka moka
Molao wa Nomoro ya 29 wa 1996
Molao wa Maphelo a Meepong le Polokego, 1996
Phetošo ya karolo 102 ka go tsenya tlhaloso ye e latelago tlhalosong ya "lefelo la go epa":
Lefelo la go epa" ke lefelo la go nyaka diepšane, lefelo la go epa, lefelo la tshwaro, lefelo la go hlohlomiša le lefelo la tšweletšo bjalo ka ge le hlalositšwe go karolo 65 (b) ya Molao wa Tlhabollo ya Mehlodi ya Petroeamo le Diminerale, 2002 (Molao wa Nomoro ya …. wa 2002).
Molao wa Nomoro ya 57 wa 1976
Molao wa Diphaka tša Setšhaba, 1976
Phumulo ya tšhupetšo ye nngwe le ye nngwe go tokelo ya diminerale go karolo 2A, 2C, 2D, 3 le 3A
Molao wa Nomoro ya 39 wa 1979
Molao Bophuthatswana wa Tshepedišo ya Mabu, 1979
Phumulo ya karolo 16
Molao wa Nomoro ya 6 wa 1986
Molao wa Venda wa Tshepedišo ya Mabu, 1986
Phumolo ya karolo 16
Molao wa Nomoro ya 50 wa 1991
Molao wa Diminerale, 1991
Ka moka ntle le tlhaloso ya " dimetale tše bohlokwa" le "dimetale tše bohlokwa tše di sa šongwago" karolong ya 1 le Kgaolong ya XVI tša Molao wa wa Ditokelo tša go Epa, 1967 le ntle le tlhaloso ya "Sontaga" ka go karolo 9 ya Molao wa Meepo le Mešomo, 1956.
Molao wa Nomoro ya 47 wa 1994
Molao wa Molao wa Tekanetšo ya Diminerale le Enetši, 1994
Ka moka
Molao wa Nomoro ya 3 wa 1996
Molao wa Phetošo ya Mabu (Mohiri wa go šoma), 1996
Phumulo ya mo go bolelwago ka ditokelo tša diminerale go karolo ya 2
Molao wa Nomoro ya 94 wa 1988
Molao wa Phetošo ya Mafelo a Mangwe a Segae, 1998
Karolo ya 6
Molao wa Nomoro ya 107 wa 1998
Molao wa Bosetšhaba wa Tshepedišo ya Tikologo, 1988
Phetošo ya karolo ya 36 ka go phumola ga lebaka la karolwana ya
Molao wa Nomoro ya 8 wa 1997
Molao wa Tekolo ya Naga, 1997
Phetošo ya karolo 1 ka –
ago phumolwa ga temana d ya tlhaloso ya "mong"
bgo fetola tlhaloso ya "kabelo" go karolwana ya 2 ka tlhaloso ye e latelago:
Karolo ya 1 mabapi le mabu, (lle ditokelo tša diminerale), e ra kabelo ye e sa arolwago"
Phetošo ya karolo 29 ka –
a go tsenywa karolwaneng ya 2 temaneng ya c ga temana ye e latelago:
c baswari ba ditokelo a kgonthe [ntle le ditokelo tša diepšane] karolong ya mabu goba goba mabung ao a bapilego le le wona bao ditokelo tša bona di tla angwago gampe ke maemo a dipakane goba mellwane ye e dirilwego; le b ka go fetoša ka temana ye e latelago karolwaneng ya 2 ya temana d ii mabapi le karolo yeo ya mabu, goba naga mabu afe goba age ao a bapilego nawo[goba ditokelo dife goba dife tša diminerale mabung ao] goba ditokelo dife goba dife tša kgonthe tše dingwe tše di leng matsogong a beng ba babedi goba ba go feta palo yeo goba baswari ba dišere, go tla lekana ge kwano e saenetšwe ke beng goba baswari ba dišere tše di sego ka tlase ga 75% karolong yeo ya naga, goba ditokelo tšeo, go ya le ka moo seemo se tla bego se le ka gona: le gona
Phetošo ya karolo ya 34 ka go fetoša karolowana ya 2 go lebaka la temana ya b ka lebaka le le latelago:
Ge e le gore mabapi le mabu ao a lego mabapi [goba tokelo efe goba efe ya diminerale ge e le gore mabu ao a a hlohlomišwa] goba tokelo efe goba efe ye nngwe ya kgonthe ye e swerweg ke beng ba babedi goba ba ba fetago palo yeo goba baswari ba dišere, go tla lekana ge kwano e saenetšwe ke beng goba baswai ba dišere tše di sego ka tlase ga 75% karolong yeo ya mabu goba ditokelo tšeo di ka yago le mabaka.
LENANEOTSHEPETŠO 11
PEAKANYO YA LEBAKA LA PHETOGELO
Ditlhalošo
Mo Lenaneotshepetšong, ntle le ge tlhalošo e bontšha ka mokgwa wo mongwe -
i "Moswari" mabapi le tokelo ya tshepedišo ya kgale e ra motho yo a filwego tokelo yeo, goba yo go tšwago gore o ile a fiwa tokelo yeo goba yo a swerego tokelo yeo, goba go šewago gore o swere tokelo, goba mojabohwa yo a swanelwago ke thaetlele yeo, pele ga ge Molao wo o thoma go šoma.
ii "Molao wa Diminerale" e ra Molao wa diminerale, 1991 Molao wa Nomoro ya 50 wa 1991;
iii "tokelo ya peakanyo ya kgale ya go epa" e ra khirišo efe goba efe ya go epa, tumelelo ya go epa, laesense ya go kgopela pušetšo, tumelelo ya go epa goba tokelo yeo e ngwetšwego go Sethalwa sa 2 table 2 mo go Lenaneotshepetšo leo le šomago ka pela pele ga go tloga ka letšatši leo Molao wo o thomilego go šoma le ka mokgwa wo mediro ya go epa e sepetšwago ka gona ka letšatši leo le šetšego le beilwe;
iv "tokelo ya peakanyo ya kgale ya go nyaka diepšane" e ra khirišo efe goba efe ya ditekolo, tumelelo, kwano, phemiti goba laesense le ditokelo tšeo di amanago le seo, tšeo di ngwetšwego go Sethalwa sa 1 table 1 mo go Lenaneotshepetšo leo le šomago go tloga ka pela pele ga letšatši leo Molao wo o thomilego go šoma le ka mokgwa wo mediro ya go dira ditekolo e sepetšwago ka gona;
v "tokelo ya peakanyo ya kgale" e ra tokelo ya kgale ya go epa, tokelo ya kgale ya go nynyaka diepšane, tokelo ya kgale yeo e sa šomišwego, go ya le seo se ka bago;
vi "khiro ya OP26" ya go epa" e ra khiro ya go epa ye e filwego Mossgas Pty Ltd ka tlase ga temana ya 22 ya khiro ya go nyaka diepšane.
vii"khirišotlasana ya OP26" e ra khirišo efe goba efe ya diteko nyakišišo, ye e hwetšwago go ya ka temana ya 15.1 ya khirišo ya dinyakišišo yeo e filwego [Soekor Propriety Limited] go ya ka karolo ya 141b ya Molao wa Tokelo ya go Epa, 1967 Molao wa Nomoro ya 20 wa 1967, gomme e ngwadišitšwe kantorong ya Mangwalo a bong bya Meepo ka Julae 5 1967 ka tlase ga nomoro ya OP26 go akaretšwa diphetošo dife goba dife tša yona tše di tšwetšego pele go dirišwa go ya ke karolo 44 1aii ya Molao wa Diminerale.
viii "Tokelo ya OP26" e ra khirišo ka motho yo a hirilego ya OP26 goba khirišo ya OP26;
ix Tokelo ye e sa dirišwago ya tshepedišo ya kgale e ra tokelo efe goba efe goba tshwanelego, phemiti goba laesense tšeo di beilwego lenaneong la Sethalwa Šeduleng ye, yeo go ya ka yona go bego go sa dirwe dinyakišišo goba go epa pejana ga ge Molao wo o thoma go dirišwa.
Maikemišetšo a Lenaneotshepetšo
Maikemišetšo a Lenaneotshepetšo le ke gore, godimo ga maikemišetšo a mangwe, ao a ukangwago go Karalo ya 2 ya Molao wo-
a netefatša gore polokego ya bodudi e šireletšegile mabapi le go nyaka diepšane, tlhohlomišo, go epa, le mešomo ya tšweletšo yeo e dirwago;
b fa mong wa tokelo ya kgale le wa tokelo ya OP26 sebaka sa go go obamela Molao wo; le c kgonaatša phihlelelo yeo e lekalekanego ya methopo ya setšhaba ya diminerale le petroleamo.
Tšwetšopele ya dikgopelo tšeo di sa emego tša go nyaka le tša go epa
Kgopelo efe goba efe ya tumelelo ya teko nyakišišo, tumelelo ya go epa, tumelelo ya go dira diteko nyakišišo, tumelelo ya go epa goba tumelelo ya go tloša le go šuthiša minerale ofe goba ofe wo o lego gona, fela e sa feleletšwa go ya ka karolo ya 6, 8 goba 9 ya Molao wa Diminerale pelenyana ga ge molao wo o tsenywa tirišong e swanetše go tšewa bjalo ka ge e filwe go ya ka karolo tša 13, 22, 27, 79 goba 83 tša Molao wa go ya le ka mo seemo se ka bago ka gona.
Ge kgopelo efe goba efe yeo e bolelwago go ntlha ya 1 e sa sepelelane le dinyakwa tša Molao wo, Molaodi wa Selete yo retšene ya gagwe e lego mabapi le kgopelo yeo, o swanetše go laela mokgopedi go phethagatša dinyakwa tšeo di sa šaletšego.
Lenaneo lefe goba lefe la tshepedišo ya tikologo leo le tlišitšwego go dumelelwa go ya ka karolo ya 391 ya Molao wa Diminerale yeo e bego e sa feleletšwa ge Molao wo o tsenywa tirišong e swanetše go tšewa bjalo ka ge e filwe go ya ka karolo ya 391 ya Molao wo.
Ge lenaneo la tshepedišo ya tikologo le sa sepelelane le dinyakwa tsa Molao wo, Molaodi wa Selete yeo e amanago le lefelo leo la porokerama ya taolo ya tikologo, o swanetše go laela mokgopedi go phethagatša dinyakwa tšeo di sa šaletšego.
Tiišeletšo ya mešomo ya go dira tlhohlomišo
Khirišo efe goba efe ya ka tlase (sublease) go ya ka PO26 yeo e bego e šoma ge Molao wo o tsenywa tirišong e tšwela pele ka go šoma go ya ka melawana le magora ao e filwego a tlase ga wona go fihlela e emišwa goba e fela ka la 30 Tšuni 2007, nakong efe goba efe yeo e ka bago ka pela.
Moswari ofe goba ofe wa khiritlasana ye e ukangwago karolwaneng ya 1 yo a nyakago go fetošetša khirotlasana yeo go tokelo ya go dira tlhohlomišo go ya ka Molao wo, o swanetše go iša khirotlasana yeo gore e fetošwe, kantorong ya boemedi bjo bo beilwego mmogo le –
a dintlha tše di beilwego tša moswari;
c pego ye e hlalosago lebaka leo ka lona a dirilego mešomo ya tlhohlomišo pele ga letšatši leo ka lona Molao wo o thomilego go šoma;
d tshedimišo mabapi le ge e ka ba khirotlasana ya OP26 e dirišwa bjalo ke tiišeletšo ya khiro goba aowa goba ka mokgwa ofe goba ofe e šitišega ka mokgwa wa tshaeno ka Kantorong ya Mangwalo a go Ngwadiša Bong goba ka Kantorong ya go Ngwadiša Dithaetlele tša Meepo.
e Pego ye e hlalosago dikwano le mabaka ao a amago khirotlasana yeo;
g Kholofedišo le pego tšeo di hlalosago mokgwa wo ka wona moswari wa khirotlasana a tla phethagatšago maikemišetšo ao a boletšwego go karolo 2d le f; le h Lengwalo la bohlatse leo le kgonthišago gore moswari o sepediša goba o dutše e sepediša mešomo ya tlhohlomišo ka tikologong ya mabu ao angwago kephetošo, gomme le hlalosa mabaka ao ka wona mešomo ya ditlhohlomišo tša mohuta woo di fetošitšwegbo le dipoelo tša seo.
Tona e swanetše go fetoša khirotlase ge moswari –
a a dumelelane le dikgonagatšo tša ntlhana ya 2;
c A laetša gore o tla tšwela pele ka go sepediša mešomo ya tlhohlomišo ge tokelo yeo e se na go fetošwa; le ge d A lefetše ditefelo tše di beilwego tša phetošo.
Ga go dikwano le mabaka tšeo di amago khirotlasana tše di tla dulago di šoma ge di ganetšana le kgonagatšo efe goba efe ya Molaotheo goba Molao wo.
Mosari o swanetše go tšweletša tokelo yeo e fetošitšwego ka tlase ga ntlhana ya 3 lebakeng la matšatši a 90 go tloga ka letšatši leo a amogetšego tsebišo ya phetošo ka Kantorong ya Mangwalo a Dithaetlele tša Meepo gore a ngwadišwe gomme ka nako e tee le ka kantorong ya Mangwalo a go ngwadiša goba ka Kantorong ya Dithaetlete tša Meepo gore khirotlasana ya OP26, e ngwalollwe, go yaka mo maemo a tla bego a le ka gona.
Ngwadišo ye e ukangwago tlhaneng ya 5 e swanetše go diragala lebakeng la dikgwedi tše tshelelago go tloga letšatšing leo ka lona khirotlasana e fetošitšwego ka lona gomme se se swanetše go dirwa ka nako e tee le go ngwalollwa ga ga khirotlasana ka Kantorong ya Dithaetlete tša Meepo.
Ge mosari a ka se tšweletše khirotlasana gore e fetošwe pele ga go fela ga lebaka leo le boletšwego ntlhaneng ya 1 khirotlasana e ka se sa ba gona.
Tšwetšopele ya mešomo ya tšweletšo
Khiri efe goba efe ya OP26 ya go epa ye e šomago pejana ga ga ge Molao wo o thoma go šoma e tšwela pele go šoma lebaka la mengwaga ye mehlano go tloga ka letšatši leo ka lona Molao wo o thomilego go šoma, go ya ka dikwano le mabaka ao ka wona e filwego.
Moswari ofe goba ofe wa khiro ye e ukangwago ntlhaneng ya 1 yo a nyakago go fetošetša khiro yeo go tokelo ya tšweletšo go ya ka Molao wo, o swanetše go dira kgopelo ya phetošo ya khiro go boemedi bjo bo beilwego le –
a dintlha tše di beilwego tša moswari;
c polane ye e thadilwego goba seswantšhothalwa se se se swanetšhetšago lefelo leo le nyakelwago phetošo, e lego lefelo leo le ka se fetego lefelo leo a le swaretšego khiro;
d pego ye ehlalosago lebaka leo ka lona a dirilego mešomo ya tlhohlomišo pele ga letšatši leo ka lona Molao woo thomilego go šoma;
e pego yeo e hlalosago lebakanako leo ka lona go nyakwago tokelo ya tšweletšo gomme le šitlelwa ke lenaneo la mošomo wa go epa;
f lengwalo la bohlatse leo le tiišetšago gore moswari o dira mešomo ya tšweletšo tikologong ya mabu ao a amanago le phetošo gomme le hlalosa lebakanako leo ka lona mešomo yeo ya tšweletšo e dirilwego;
g leano le le beilwego la leago le la mešomo;
h tshedimošo mabapi le ge e le gore khiro ya tshepedišo ya kgale ya OP26 a šitišwa ke kopanyo efe goba efe tiišeletšo efe goba efe ya bonto goba tokelo ye nngwe ye e ngwadišitšwego ka kantorong ya Dingwadišo goba ka kantorong ya Dithaetlete tša Meepo.
i Pego ye e hlalosago dikwano le mabaka ao a amanago le khiro;
j Khiro ya botšo le lenaneo le le amogetšwego la tshepedišo ya tikologo goba dikhopi ya lona ye e tiišeleditšwego; le k Kholofedišo le pego ye e hlalosago mokgwa wo ka wona moswari wa khiro goba khirotlasana a tla phethagatšago maikemišetšo ao a boletšwego go karolo 2d le 2f.
Tona e swanetše go fetoša khiro ge mosari –
a a sepedišane le dikgonagatšo tša ntlhana ya 2;
b a tšweletša petroleamo mabapi le khiro ye go bolelwago ka yona;
c a laetša gore o tla tšwela pele ka tšweletšo ge khiro yeo e se na go fetošwa; le gore d o lefile ditefelo tše di beilwego tša phetošo.
Ga go dikwano le mabaka ao a amanago le khiro ao a tla dulago a šoma ge a ganetšana le kgonagatšo efe goba efe ya Molaotheo goba ya Molao wo.
Mosari o swanetše go tšweletša tokelo ye e fetošitšwego ka tlase ga ntlhana ya 3 lebakeng la matšatši a 90 go tloga letšatšing leo ka lona a amogetšego tsebišo ya phetošo ka Kanorong ya Dithaetlele tša Meepo gore e ngwadišwe gomme ka nako e tee ka Kantorong ya Dingwadišo tša mangwalo goba ka kantorong ya Dithaetlele tša Meepo gore go ngwalollwe khiro ya OP26, go ya le ka moo maemo a lego ka gona.
Ge bonto ya go tiišeletša ka thoto e ngwadišitšwe go ya ka Molao wa Ngwadišo ya Mangwalo a Dithoto,
(Molao wa Nomoro ya 47 wa 1937), goba Molao wa Dingwadišo tša Dithaetlele tša Meepo, 1967 (Molao wa Nomoro ya 16 wa 1967), mabapi le khiro, tokelo ya tšweletšo yeo e fetošeditšwego go yona e swanetše go ngwadišwa go ya ka bonto yeo ya tiišeletšo ka thoto, gomme mongwadiši wa maleba o swanetše go dira ditshaeno go sengwalwa sefe goba sefe sa maleba le ditsenywa ka rejistareng ya gagwe ka mo go ka nyakegago gore a phethagatše ntlhana ye, ntle le go lefela motšhelo ya phetišetšo, motšhelo wa setempe, ditšhelete tša ngwadišo goba ditefišo.
Ge khiro e se na go fetošwa le go ngwadišetšwa ga tokelo ya tšweletšo go seo e fetoletšwego go sona, khirotlasana ga e sa le gona.
Ge moswari a sa tliše khiro gore e fetošwe pele ga go fela ga lebakanako leo le boletšwego ntlhaneng ya 1 khirotlasana ga e sa tlo ba gona.
Tšwetšopele ya tokelo ya go nyaka diepšane ya peakanyo ya kgale
Go ya ka dinthla le , tokelo efe goba efe ya peakanyo ya kgale ya go dira dieppšane, nyakišišo efe goba efe ye ebego e šoma lebaka la mengwaga ye mebedi go tloga ge Molao wo o thoma go šoma go ya ka mabaka le dikwano tša e dumeletšwego ka wona goba e filwego ka wona goba bjalo ka ge go be go tšewa gore o filwe;
Moswari wa tokelo ya tshepedišo ya kgale ya go nyaka diepšane o swanetše go nyaka tokelo ya phetošo lebakeng leo le boletšwego ntlheng ya 1 kantorong ya Molaodi wa Selete yoo mabu ao a angwago a e welago mmogo le -
a dintlha tše di laetšwego tša moswari b Polane ya seemo sa lefelo seo se bontšhago lefelo leo phetolelo e nyakegago, lefelo leo le ka se bego bogolo bja go feta lefelo leo go lona a swerego tokelo ya tshepedišo ya kgale ya go nyaka diepšane;
c leina la minerale goba sehlopha sa diminerale seo go sona a nago le tokelo ya kgale ya go nyaka diepšane.
d lefoko leo le hlalošago gore moswari o dirile diteko nyakisišo mo lefelong leo le amanago le phetolelo pelenyana ga ge Molao wo o thoma go diragatšwa le go bea lebaka leo ka lona diteko nyakišišo tšeo di dirilwego ka lona;
e lefoko leo le hlalošago lebaka leo ka lona tokelo ya diteko nyakišišo e nyakegago ka lona e hlalošwa ke lenaneo la mošomo;
f tshedimošo ya gore naa tokelo ya peakanyo ya kgale ya diteko nyakišišo e akareditšwe ke ponto ya motekeitši mortgage bond efe goba efe goba tokelo ye nngwe yeo e ngwadišitšwego go Kantoro ya Dititi goba Kantoro ya Ngwadišo ya Dithaetlele tša Mebaene goba aowa;
g lefoko leo le hlalošago melawana le magora ao a amegago tokelo ya peakanyo ya kgale ya diteko nyakišišo;
h Titi ya thaetlele ya mathomo ya naga yeo tokelo ya peakanyo ya kgale ya diteko nyakišišo e amanago le yona, goba kgatišo yeo e netefaditšwego; le i tokelo ya peakanyo ya kgale ya mathomo goba kgatišo yeo e netefaditšwego.
j tshedimošo ka moka ya go nyaka diepšane le dipoelo tša tšona.
Tona e swanetše go fetolela tokelo ya peakanyo ya kgale ya go nyaka diepšane ge mong wa tokelo ya peakanyo ya kgale -
a dumelelane le dinyakwa tša ntlha ya tlasana ya 2;
b o dirile ditiro tša dinyakišišo mabapi le tokelo ye e angwago;
c laetša gore o ikemišedidtše go tšwela pele go dira dinyakišo tšeo ge ditokelo tšeo di fetošwa;
d o na le lenaneo le le dumeletšwego la tshepedišo ya tikologo; le gore e o lefile tefelo ye e beilwego ya phetošo.
Ga go melawana le magora ao a šomago go tokelo ya peakanyo ya kgale ya diteko nyakišišo ao a tšwelago pele go šoma ge a le kgahlanong le dikgontšhi tša Molao wo goba Molaotheo.
Moswari o swanetše go nyaka tokelo ye e fetošitšwego ka tlase ga ntlha ya tlasana ya 3 lebakeng la matšatši a 90 go tloga letšatšing leo ka lona tokelo yeo e ilego ya fetošwa gore go phumolwe tokelo ya go dira dinyakišišo ya tshepedišo ya kgale ka Kantorong ya Dingwadišo tša Mangwalo a Bong goba ka Kantorong ya Mangwalo a Boepi, go ya le ka moo boemo bo ka bago ka gona, e lego seo se swanetšego go dirwa ka nako e tee le go ngwadišwa ga tokelo ye e fotošitšwego.
) Ge ponto ya motekeitši e ngwadišitšwe go ya ka Molao wa Ngwadišo ya Dititi, 1937 (Molao wa Nomoro ya 47 wa 1937), goba Molao wa Ngwadišo ya Dithaetlele tša Meepo, 1967 (Molao wa Nomoro ya 16 wa 1967, ka ga tokelo ya peakanyo ya kgale ya diteko nyakišišo, tokelo ya diteko nyakišišo yeo ka go yona o fetoletšwego e swanetše go ngwadišwa go ya ka Molao wo go ya ka ponto ya motekeitši ye nngwe le ye nngwe, mme mongwadiši yo a amegago o swanetše go dira netefatšo yeo e swanetšego go tokomane efe goba efe yeo e lebanego le go tsenya dintlha tšeo ka gare ga rejistara bjalo ka ge go ka hlokagala gore ntlha ye e šome ga botse, ntle le go lefela mešomo ya neelano, mešomo ya setempe, tšhelete ya ngwadišo goba ditefišo.
Ge tokelo ya peakanyo ya kgale ya diteko nyakišišo e fetoletšwe le ngwadišo ya tokelo ya tšweletšo yeo e fetoletšwego ka go yona e dirilwe, tokelo ya peakanyo ya kgale ya e a fedišwa.
Ge go se na kgopelo yeo e dirilwego pele ga go fela ga lebaka leo le hlalošwago go ntlha ya 1 tokelo ya peakanyo ya kgale ya diteko nyakišišo e a fela.
Tšwetšopele ya tokelo ya tshepedišo ya kgale ya go epa
Go ya ka ntlha ya tlasana ya le tokelo efe goba efe ya tshepedišo ya kgale ya go epa yeo e bego e šoma ge molao wo o thoma go dirišwa e tšwela pele go šoma lebaka le le sa fetego mengwaga ye mehlano go tloga ka letšatši leo Molao wo o thomilego go šoma ka lona go ya ka mabaka le dikwano tšeo ka tšona e filwego goba go bego go tšewa gore e filwe.
Moswari wa tokelo ya tshepedišo ya kgale ya go epa, o swanetše go nyaka phetošo ya tokelo lebakeng leo le boletšwego ntlheng ya tlasana ya 1 ka Kantorong ya Molaodi wa Selete yoo mabu ao a angwago a lego Seleteng sa gagwe gammogo le –
a dintlha tše di laetšwego tša moswari;
b polane ye e thadilwego goba seswantšhothalwa seo se laetšago tikologo yeo e nyakišišwago, e lego yeo phetošo e nyakelwago yona, e le tikologo yeo e ka se fetego tikologo yeo e nago le diltokelo tša kgale tša go epa;
c leina la seepšane goba sehlopha sa diepšane tšeo a nago le tokelo ya tshepedišo ya kgale ya go di epa;
d pego ye e netefatšago gore mong o dirile ditiro tša boepi mabung ao a angwago ke phetošo pejana ga ge Molao wo o thoma go šoma gomme e beye mabaka ao ka wona ditiro tšeo tša go fetola di bilego ka wona;
e pego ye hlalosago lebaka la nako leo tokelo yeo e nyakwago ka lona e lego leo le šitlelwago ke lenaneo la mošomo wa go epa;
f leano le le laetšwego la leago;
g tsheedimošo mabapi le ge e ka ba tokelo ya tshepedišo ya kgale ya go epa e šitišwa ke bonto ya mabu goba tokelo ye nngwe ye e ngwadišitšwego ka Kaontorong ya go Nwadišwa ga Mangwalo a Bong, goba Kantoro ya Mangwalo a Bong.
h Pego ye e hlalosago dikwano le mabaka ao a amago tokelo ya tshepedišo ya kgale ya go epa;
i lengwalo la botšo la bong bja mabu ao a angwago ke tokelo ya tshepedišo ya kgale ya go epa, goba khopi ya lona ye e netefaditšwego;
j tokelo ya botšong ya tshepedišo ya kgale ya, lenaneo le le amogetšwego la tshepedišo ya tikologo goba dikhophi tša tšona tše di netefaditšwego; le k kholofedišo le mokgwa wo ka wona mong a tla phethagatšago maikemišetšo ao a boletšwego karolong 2d le 2f ya Molao wo.
Tona e swanetše go fetoša tokelo ya tshepedišo ya gale ya go epa ge mong wa tokelo ya tshepedišo ya kgale –
a a sepelelana le dinyakwa tša tlha ya tlasana ya 2;
b a sepeditše mešomo ya go epa go ya ka tokelo ye e angwago;
c a laetša gore o na le maikemišetšo a go tšwela pele go sepediša mešomo yeo ya go epa ge a se na go hwetša phetošo ya tokelo yeo;
d a na le lenaneo le le amogetšwego la tshepedišo ya tikologo; e bile a e lefile ditefelo tše di laetšwego tša phetošo.
Ga go na kwano le lebaka tše di šalago tša tshepedišo ya kgale ya go epa ge e le gore di ganetšana le le taelo efe goba efe ya Molaotheo le Molao wo.
Moswari a swanetše go nyaka molao wo o fetošitšwego ka tlase ga ntlha ya tlasana ya 3 lebakeng la matšatši a 90 go tloga ka letšatši leo tokelo yeo e fetošitšwego ka lona gore go phumolwe tshepedišo ya kgale ya tokelo ya go dira dinyakišišo ka Kantorong ya go Ngwadišwa ga Mangwalo a bong goba ka Kantorong ya Mangwalo a Boepi, go ya le ka moo seemo se ka bago ka gona, e lego seo se swanetšego go dirwa ka nako e tee le go ngwadišwa ga tokelo ya go fetošwa.
Ge ponto ya motekeitši e ngwadišitšwe go ya ka Molao wa Dingwadišwa tša Dithoto, 1937 Molao wa Nomoro 47 wa 1937, goba Molao wa go Ngwadišwa ga Bong bja Meepo, 1967 Molao wa Nomoro 16 wa 1967 go fediša tokelo ya tshepedišo ya kgale ya go epa, tokelo ya go epa yeo e fetošeditšwego go yona e swanetše go ngwadišwa go ya ka ponto yeo ya mabu, gomme rejistara ya maleba e swanetše go laetša seo sengwalong se sengwe le se sengwe sa maleba le ditsenywa tša mohuta woo ka direjistareng tša gagwe go ya le ka mo go ka hlokegago gore ntlhana ye e šome, ntle le go lefela motšhelo wa phetišetšo, motšhelo wa setempe, ditšhelete tša go rejistara goba ditefišo.
Ge tshepedišo ya kgale ya go epa e se na go fetošwa gomme go ngwadišwa tokelo ya go epa yeo e fetošeditšwego go yona, tokelo yatshepedišo ya kgale ya go epa e emiša go ba gona.
Ge mong a ka se dire gore tokelo ya tshepedišo ya kgale e fetošwe pele ga go feta ga lebaka leo le beilwego ntlheng ya tlasana ya 1, tokelo ya tshepedišo ya kgale ya go epa e fediša go ba gona.
Tshepedišo ya ditokelo tša peakanyo ya kgale yeo e sa šomišwago
Tokelo efe goba efe ya peakanyo ya kgale yeo e bego e sa šomišwe nakong ya ge Molao wo o thoma go šomišwa e tšwela pele go šoma ka melawana le magora ao e filwego ka tlase ga wona, e hweditšwego goba e filwe goba e be e swanetše go ba e filwe, goba e be e swanetše go ba e dumeletšwe lebakeng leo le sa fetego ngwaga go tloga letšatšing leo Molao wo o thomilego go šoma.
Moswari wa Tokelo ya peakanyo ya kgale ye e sa dirišwag o swanetše go dira kgopelo tokelo ya diteko nyakišišo goba tokelo ya go epa, bjalo ka ge go ka ba ka gona, go ya ka Molao wo, lebakeng leo le bolelwago go ntlha ya 1.
Tokelo ya peakanyo ya kgale yeo e sa šomišwego yeo e lego mabapi le kgopelo yeo e dirilwego nakong yeo e filwego go ntlha ya 1, e tla dula e šoma go filhela nako yeo ka yona tokelo ya diteko nyakišišo goba tokelo ya diminerale, ka mo go ka bago ka gona, e fiwa mme e šongwa go ya ka Molao wo goba e ganetšwa.
Go ya ka ntlha ya 2 le 3, tokelo ya peakanyo ya kgale yeo e sa šomišwego e fela ge lebaka leo le hlalošitšwego ka go karolwana ya 1 le fela.
Tšwetšopele ya dipeeletšo, ditumelelo le ditokelo tše dingwe
Peeletšo efe goba efe goba tumelelo goba tokelo ya go šomiša bogodimo bja naga, yeo e filwego goba e hweditšwego goba e swanetše go ba e filwe goba e hweditšwe, goba yeo e tšwelago pele goba e šoma -
a go ya ka karolo ya 75 ya Molao wa Tšhipi ye Bohlokwa, 1908 Molao wa Nomoro ya 35 wa 1908, wa Transefala;
b go ya ka karolo ya 1262 ya Molao wa Maswika a Bohlokwa, 1964 Molao wa Nomoro ya 73 wa 1964;
c go ya ka karolo ya 90, 91, 92, 934 goba 7, 102, 103, 111, 113 goba 116 ya Molao wa Ditokelo tša go Epa, 1967 Molao wa Nomoro ya 20 wa 1967; goba d go ya ka karolo ya 127, 128 goba 129 yeo e balwago le karolo ya 130, Molao wa Ditokelo tša go Epa, 1967 Molao wa Nomoro ya 20 wa 1967; goba e ka lebaka la peeletšo ka tlase ga karolo ya 158 ya Molao wa Ditokelo tša go Epa, 1967 Molao wa Nomoro ya 20 wa 1967; bjale ka ge seemo se ka ba ka gona gomme e šoma go ya ka karolo ya 48 ya Molao wa Diminerale pejana ga Molao wo o thoma go šoma, e dula e šoma go ya ka dikwano le mabaka ao e filwego ka wona goba e hweditšwego ka wona gomme e le ka sengwalweng goba ka dingwalweng tše di angwago e lego tšeo e tšwelago pele go ba gona ka tlase ga tšona goba go dula e šoma le mabakeng ao di bego di gomareditšwe ditokelong tša tshepedišo ya kgale, di tla no dula di šoma go sa šetšwe go emišwa goba go bs gona ga tokelo ya tshepedišo ya maleba ya kgale yeo di bego di amagantšwe leyona, ge tokelo ya mohuta woo ya tshepedišo ya kgale e tšeelwa legato ke tokelo ya go nyaka diepšane goba tokelo ya go epa go ya ka ntlha ya 6 goba 7 gomme le yona e tla re ka go swana ya gomarela phemiti yeo goba tokelo go ya le ka mo seemo se tla bego se le ka gona.
Moswari, modiriši goba mohwetši wa peeletšo efe goba efe, tumelelo goba tokelo ya go diriša boalo bja naga bjo bo ukangwago ntlheng ya tlasana ya 1, o swanetše go ngwadiša peeletšo yeo, tumelelo goba tokelo ka Kantotong ya Mangwalo a Bong bja Meepo lebakeng la ngwaga go tloga ka letšatši leo Molao wo o thomilego go šoma ka lona.
Peeletšo efe goba efe goba tumelelo goba tokelo ya go šomiša bogodimo bja naga yeo e bolelwago go karolo ya 1, yeo e ka bego e emišitšwe, e neelanwe, e tlogetšwe, e arolelanwe, e filwe, e kgaogantšhitšwe, e fetotšwe goba e motekeitšilwe, ka moka goba seripa, pelenyana ga tiragatšo ga Molao wo e ka emišwa, neelanwa, tlogelwa, arolelanwa, fiwa, kgaogantšhwa, fetolwa goba ya motekeitšiwa, ka moka goba seripa, go ya ka Moalo wo, fela mong o swanetše go kgopela go Kantoro ya Ngwadišo ya Dithaetlele tša go Epa matšatšing a 90 a ngwadišo ya kemišo, neelano, tlogelo, karolelano, phiwo, kgaogantšho, phetošo goba motekeitši.
Mong wa naga yo a bolelwago go karolo ya 482a ya Molao wa Diminerale yo a bego a hwetša hlatswadiatla go ya ka karolo yeo pelenyana ga go tsenya tirišong ga Molao wo, o swanetše go tšwela pele go hwetša hlatswadiatla yeo.
a Moswari wa peeletšo, tumelelo goba tokelo tšeo di bolelwago go karolwana ya 1 a ka tlogela peeletšo yeo, tumelelo goba tikelo, ka moka goba seripa, ka tsebišo ya go ngwalela Molaodi wa Selete yo a lego maleba.
b Peeletšo, tumelelo goba tokelo tšeo di bolelwago go temana ya a, goba seripa sa yona seo se tlogetšwego, se swanetše go tšewa bjalo ka ge e eme go tloga letšatšing la tsebišo.
Molaodikakaretšo a ka phumula peeletšo efe goba e fe, tumelelo goba tokelo ge mong wa yona e retelelwa ke go obamela melawana le magora a tokelo yeo, peeletšo goba tumelelo, lebakeng leo ka lona karolo ya 44 e tla šomago le diphetogo tšeo di lebanego.
Khirišo efe goba efe ya mašokotšo a Mmušo go moepo go ya ka karolo ya 74 ya Molao wa Maswika a Bohlokwa, 1964 Molao wa Nomoro ya 73 wa 1964; wo o dutšego o šoma go ya ka karolo ya 471aiii ya Molao wa Diminerale e tšwela pele go šoma go ya ka melawana le magora ao a lego ka gare ga tokomane yeo e filwego goba ya ngwalwa ka tlase goba ka gare go yona.
Tšwetšopele ya lenaneo le amogetšwego la tshepedišo ya tikologo
Lenaneo lefe goba lefe la tshepedišo ya tikologo leo le amogetšwego go ya ka karolo ya 39 ya Molao wa Diminerale, gomme le thomilego go šoma pejana ga ge Molao wo o tla thoma go šoma, le magato afe goba afe ao a tšerwego mabapi le kelo ya maleba ya go šoma le boikarabelo bja go hlapetša bjo bo amanago le lenaneo leo la tshepedišo ya tikologo, le tšwela pele go dula le šoma ge Molao wo o thoma go šoma.
Ntlhana ya 1 ga e thibele Tona go laola phetošo ya lenaneo la tshepedišo ya tikologo gore le sepelelane le dinyakwa tša Molao wo.
Motho ofe goba ofe yo a lokolotšwego go ya ka karolo 392a ya Molao wa Diminerale pele ga ge Molao wo o thoma go šoma, gomme e le yoo tokollo ya gagwe e sa dulego e šoma go ya ka Molao wo, o swanetše go dira kgopelo ya tokollo go ya ka Molao wo, lebakeng la ngwaga go tloga letšatšing leo ka lona Molao wo o thomilego go šoma, ntle le moo tokollo e a fela.
Ge moswari wa tokelo ya tshepedišo ya kgale ya go nyaka diepšane goba tokelo ya tshepedišo ya kgale ya go epa, a fediša tmošomo wa maleba ywa go nyaka diepšane goba wa go epa, moswari o swanetše go dira kgopelo ya setifikeiti sa go tswalela go ya ka karolo ya 43.
Karolo ya 38 e ama moswari wa tokelo ya tshepedišo ya kgale ya go nyaka diepšane goba tokelo ya tshepedišo ya kgale ya go epa.
Kholofetšo goba moputso wo o lefelwago
Go sa šetšwe ditaelo tša ntlha ya 7 le 7 , kholofetšo efe goba efe ye e lego gona, moputso wo o kwanetšwego goba kholofetšo ya mabakeng a a tlago, go akaretšwa hlatswadiatla efe goba efe ye e ukangwago go karolo ya 46 ya Molao wa Diminerale tše di yago go setšhaba sefe goba sefe pejana ga ge Molao wo o thoma go šoma, e tla tšwela pele go ya go setšhaba seo.
Setšhaba seo se ukangwago go ya ka ntlhana ya 1 se swanetše gore ngwaga-ka-ngwaga le nakong ye nngwe yo ka yona go nyakegago gore se dire bjalo go ya ka Tona, se fe Tona dintlha tšeo di lego mabapi le tirišo goba go fiwa ga kholofetšo goba moputso bjalo ka ge Tona e ka nyaka .
Ge kholofetšo goba meputso ye e ukangwago go ntlhana ya 1 e eya go motho wa tlhago, e ka tšwela pele go ya go motho yoo go ya ka dikwano le mabaka ao a ka bewago ke Tona ge –
a go kgaotšwa ga dikholofetšo goba meputso yeo go tla baka mathata ao a sa nyakegego thibelegago go motho yoo; goba b motho yoo o diriša kholofetšo goba moputso woogo hlabolla setšhaba;
Ge go ka kgonthišwa gore kholofetišo goba moputso wo go bolelwago ka ga wona go ntlhana y a 3 e tšwela pele, gona kgonagatšo ya ntlha ya 2 e ama moamogedi yoo.
Baamogedi bao ba ukangwago go ntlhana ya 1 le ya 3 ba swanetše gore lebakeng la mengwaga ye mehlano go tloga letšatšing leo ka lona Molao wo o thomago go šoma, ba tsebiše Tona ka ga ka ga sehlokwa sa bona sa go tšwela pele ba amogela dikholofetšo tšeo gobameputso le mabaka a seo, gomme ba fe Tona tshedimošo ye e beilwego.
Motho ofe goba ofe goba setšhaba seo se amogelago kholofedišo goba moputso go ya ka ntlha ye, se swanetše go –
a ba le direkhoto tše di beilwego atereseng yeo e lego ka Repabliking, moo di ka hlahlobjago ke Molaodikakaretšo; le go b tšweletša dipego tša ditšhelete tša ngwaga-ka-ngwaga, tšeo di lekotšwego.
Poloko ye e lgo ka go ntlhana ya 1 le tšwetšopele ye e ukangwago go ntlhana ya 4, ge di dirišwa mabapi le ditšhaba, e ba ka tlase ga dikwano le mabaka ao a ka beago ke Tona, e le dikwano le mabaka ao a swanetšego go akaretša-
a mokgwa wo ka wona moputso woo o tla dirišwago ka gona mereong ya go tšweletša tlhabollo ya metsesegae, dilete le metseselegae ya ekonomi le hlabollo ya leago ya setšhaba;
b taolo ya maleba ya ditšhelete mabapi le kholofeo yeo le moputso;
c leano la tlhabollo, leo le laetšago mokgwa wo ka wona kholofetšo goba moputso o dirišwago ka gona le projeke efe goba efe yeo e thekgwago ka tšona;
d kholofedišo ya gore kholofetšo goba moputso o tla dirišetšwa goba o dirišetšwa go hola maloko ka moka a setšhaba se se angwago;
e tokelo ya Tona ya go tsena ditaba ka bogare, lebakeng la ge moputso wo o bolewago ga o dirišetšwe mererong ye e kwanetšwego magareng a Tona lesetšhaba se se angwago; le f go hlongwa ga traste, karolo ya 21 Khamphani, Boemedi, goba straktšhara se sengwe go laola ditšhelete tšeo, e lego tšeo Lekgotla la tšona la Balaodi, goba babolokedi goba Komitiphetiši ye e nago le baemedi ba go tšwa setšhabeng seo se angwago.
Motho ofe goba ofe yo a ka laetšago gore thoto ya gagwe e tšerwe go ya ka kgonagatšo efe goba efe go ya ka dikgonagatšo tša Molao wo a ka kleima hlatswadiatla go tšwa go Mmušo.
a laetša bogolo le sebopego sa tahlegelo ye e bilego gona le tshenyo ye e mo diragaletšego;
b laetša tirišo ya bjalo ya thoto;
c tšweletša taetšo ya bong bja thoto yeo d fana ka histori yago hwetšwa ga thoto yeo e angwago le theko yeo a e lefetšego;
e hlalosa sebopego sa thoto yeo;
f laetša boleng bja mmaraka bja thoto yeo le mokgwa woo ka wona boleng bjo bo kgonthišitšwego; le go g kelo ya thušo efe goba efe ya Mmušo le mehola ye e amogetšwego mabapi le thoto yeo.
Ge go bewa hlatswadiatla ye e lokilego le gona e na le tekatekano, dintlha ka moka tša maleba di swanetše go elwa hloko, go akaretšwa, godimo ga karolo 252 le 253 tša Molaotheo –
a boikarabelo bja Mmušo bja go lokiša dipoelo tša kgethollo ya mabakeng a go feta ya go ya ka semorafe kabong le phihlelelong ya methopo ya diminerale le petroeamo;
b boikarabelo bja mmušo bja go tliša diphetogo, go tšweletša phihlelelo ye e lekalekanago methopong kamoka ya htlhago ya Afrika Borwa;
c dikgonagatšo tša karolo 25 tša Molaotheo; le d ge e le gore motho yo a amegago o tla tšwela pele goholega ka tirišo ya thoto yeo e angwago goba aowa.
Kleime efe goba efe ya hlatswadiatla e swanetše go išwa go Molaodikakaretšo ka mokgwa wo o beilwego.
Mešomo ye mengwe ya Molaodi: Tlhabollo ya Diminerale e swanetše go dirwa ke Molaodi wa Selete goba Tona
Go fihla ge mohlankedi a beelwa selete go ya ka karolo ya 8 bjalo ka Molaodi wa Selete, mohlankedi yo a hlomilwego bjalo ka Molaodi: Tlhabollo ya Diminerale ka seletgeng seo go ya ka karolo 4 ya Molao wa Diminerale, o swanetše go:-
a go tšewa bjalo ka yo a hlomilwego bjalo ka Molaodi wa Selete; le gona b o swanetše go dira mošomo ofe goba ofe ka seleteng seo a hlometowego sona, e le mešomo yeo Mosepediši wa Selete a swanetšego go go e dira go ya ka Molao wo.
Dilete tše di ukangwago go karolo ya 3 ya Molao wa Diminerale di dula di šoma go fihla ge Tona e arola Repabliki, lewatle le lebopo la kontinente ka dilete go ya ka karolo ya 7.
TAFOLA 1 (Tshepedišo ya kgale ya ditokelo tša go nyaka diepšane)
Ditokelo tša molao wa tlwaelo wa tša diminerale gammogo le phemiti ya go dira nyaka diepšane, yeo e hweditšwego mabapi le seo go ya ka karolo 6 ya Molao wa Diminerale.
Tumelelo ya go nyaka diepšane go ya ka karolo 6 (b) goba 6 ya Molao wa Diminerale, tokelo ya molao wa tlwaelo wa tokelo ya diminerale e gomareditšwe go yona, gammogo le phemiti ya go dira nyaka diepšane yeo e hweditšwego mabapi le se go ya ka karolo 6 ya Molao wa Diminerale.
Khiro ya go nyaka diepšane, phemiti ya go nyaka diepšane, laesense ya go nyaka diepšane, goba tumelelo ya go nyaka diepšane, yeo e boletšwego karolong 44 ya Molao wa Diminerale, molao wa tlwaelo wa ditokelo tša diminerale wo gomareditšwe go yona le phemiti ya go dira nyaka diepšane ye e hweditšwego go ya ka karolo 6 ya Molao wa Diminerale.
Tumelelo efe goba efe ya go nyaka diepšane go ya ka karolo 16 ya Molao wa Tshepedišo ya Naga wa Bophuthatswana, 1979 (Molao wa Nomoro ya 39 wa 1979), karolo 16 ya Molao wa Tshepedišo ya Naga wa Venda, 1986 (Molao wa Nomoro ya 6 wa 1986), karolo 15 ya Molao wa Trasete ya Diminerale wa Lebowa, 1987 (Molao wa Nomoro ya 9 wa 1987), karolo 51 ya Molao wa Mafelo a Metsemagaeng (Ntlo ya Baemedi), 1987 (Molao wa Nomoro ya 9 wa 1987), goba karolo 6 ya Molao wa Phetolo Mafelo a Mangwe a Magaeng, 1998 (Molao wa Nomoro ya 94 wa 1998), le ditokelo tša diminerale tša molao wa setlwaedi tšeo di kgomantšwego le tšona le tumelelo ya go epa go ya ka Molao wa Diminerale.
Phemiti ya lebakanyana ye e dumelelago tšwetšopele ya mošomo wa go nyaka diepšane mabung ao a angwago ke taba ya phemiti ya go nyaka diepšane, yeo e dumeletšwego ka tlase ga phemiti yeo ya go nyaka diepšane, go ya le ka mo go kgnagaditšwego karolong ya 10 ya Molao wa Diminerale, 1991 ( Molao wa Nomoro ya 50 wa 1991).
TAFOLA 2 (Tshepedišo ya kgale ya ditokelo tša go epa)
Ditokelo tša go diminerale tša molao wa tlwaelo, mmogo le maatlafatšo ya go epa ye e hweditšwego mabapi le seo go ya ka karolo 9 ya Molao wa Diminerale.
Tumelelo ya go epa yeo e filwego go ya ka karolo 9 (b) goba 9 ya Molao wa Diminerale le molao wa tlwaelo wa diminerale wo o gomareditšwego go yona, gammogo le maatlafatšo ya go epa yeo e ntšhitšwego mabapi le se go ya ka karolo 9 ya Molao wa Diminerale.
Tumelelo ya go epa goba ya go šoma moepo goba laesense ya go kleima yeo e boletšwego karolong ya 47 ya Molao wa Diminerale le molao wa tlwaelo wa ditokelo tša diminerale wo o gomareditšwego go yona le maatlafatšo ya go epa ye e hweditšwego mabapi le se go ya ka karolo 47 (e) go ya ka karolo ya 9 ya Molao wa Diminerale.
Tokelo ya go epa goba go šoma moepo ye e boletšwego karolong ya 47 ya Molao wa Diminerale le molao wa tlwaelo wo o gomareditšwego go yona gammogo le maatlafatšo ya go epa ye e hweditšwego mabapi le se ka lebaka la karolo 9 ya Molao wa Diminerale.
Tumelelo efe goba efe ya go epa go ya ka karolo 16 ya Molao wa Tshepedišo ya Naga wa Bophuthatswana, 1979 (Molao wa Nomoro ya 39 wa 1979), karolo 16 ya Molao wa Tshepedišo ya Naga wa Venda, 1986 (Molao wa Nomoro ya 6 wa 1986), karolo 15 ya Molao wa Trasete ya Diminerale wa Lebowa, 1987 (Molao wa Nomoro ya 9 wa 1987), karolo 51 ya Molao wa Mafelo a Metsemagaeng (Ntlo ya Baemedi), 1987 (Molao wa Nomoro ya 9 wa 1987), goba karolo 6 ya Molao wa Phetolo Mafelo a Mangwe a Magaeng, 1998 (Molao wa Nomoro ya 94 wa 1998), le ditokelo tša diminerale tša molao wa setlwaedi tšeo di kgomantšwego le tšona le tumelelo ya go epa go ya ka Molao wa Diminerale.
Maatlafatšo ya lebakanyana goba phemiti ye e dumelelago tšwetšopele ya mešomo ya go epa mabung ao e lego tabakgolo morerong wa maatlafatšo ya goepa, yeo e dumeletšwego ke maatlafatšo ya mohuta woo ya go epa goba phemiti bjale ka ge go kgonagaditšwe go karolo ya 10 ya Molao wa Diminerale, 1991 (Molao wa Nomoro ya 50 wa 1991).
TAFOLA 3 (Ditokelo tša tshepedišo ya kgale tše di sa dirišwago)
Tokelo ya diminerale ka fase ga molao wa tlwaelo ntle le tumelelo ya go nyaka diepšane goba tumelelo ya go epa yeo e filwego go ya ka Molao wa Diminerale.
Tokelo ya Diminerale ka fase ga molao wa twaelo le phemiti ya go nyaka diepšane goba tumelelo ya go epa yeo e filwego go ya ka Molao wa Diminerale.
Tumelelo ya go nyaka diepšane go ya ka karolo 6 (a) goba 6 ya Molao wa Diminerale le tokelo ya diminerale ya molao wa tlwaelo yeo e kgomantswego le tsona mmogo le phemiti ya go nyaka diepšane yeo e filwego go ya ka karolo 6 ya Molao woo o boletšwego.
Tumelelo ya go epa go ya ka karolo 6 (a) goba 6 ya Molao wa Diminerale le ditokelo tša go epa tša molao wa setlwaedi tseo di kgomantšwego le tšona ntle le phemiti ya go nyaka diepšane yeo e filwego go ya ka karolo 6 ya Molao woo o boletšwego.
Khiro ya go dira dinyakišišo, phemiti ya go dira dinyakišišo, laesense ya go dira dinyakišišo ye e boletšwego karolong ya 44 ya Molao wa Diminerale le molao wa tlwaelo wa tokelo ya diminerale wo o gomareditšwego woo go ya ka wona phemiti ya go nyaka diepšane e filwego go ya ka karolo 6 ya Molao wo o boletšwego.
Khiro ya go nyaka diepšane, phemiti ya go nyaka diepšane goba tumelelo ya go nyaka diepšane ye e boletšwego go karolo 44 ya Molao wa Diminerale le molao wa tlwaelo wa ditokelo tša diminerale wo o gomareditšwego woo ka wona go sa kago gwa ntšhwa phemiti ya go nyaka diepšane go ya ka karolo 6 ya Molao wa Diminerale.
Tumelelo ya go epa yeo e filwego go ya ka karolo 9 (a) goba 9 ya Molao wa Diminerale le tokelo ya Diminerale ya molao wa setlwaedi yeo e kgomantšwego le tšona woo go ya ka wona maatlafatšo ya go epa yeo e filwego go ya ka karolo 9 ya Molao wa Diminerale.
Tokelo ya go epa yeo e filwego go ya ka karolo 9 (b) goba 9 le molao wa tlwaelo wo o gomareditšwego go yona woo go ya ka wona go sa kago gwa fiwa maatlafatšo ya go epa go ya ka karolo 9 ya Molao wa Diminerale.
Tumelelo ya go epa yeo e filwego go ya ka karolo 9 (a) goba 9 ya Molao wa Diminerale le molao wa tlwaelo wo o gomareditšwego go yona ntle le maatlafatšo ya go epa yeo e filwego go ya ka karolo 9 ya Molao wa Diminerale
Tokelo ya go epa goba go šoma moepo ye e boletšwego karolong ya 47 ya Molao wa Diminerale le molao wa tlwaelo wo o gomareditšwego go yona gammogo le maatlafatšo ya go epa ye e hweditšwego mabapi le se ka lebaka la karolo 47 (e) ya Molao wa Diminerale le go ya ka karolo 9 ya Molao wa Diminerale.
Tumelelo efe goba efe ya go dira nyaka diepšane goba go epa go ya ka karolo 16 ya Molao wa Bophuthatswana wa Tshepedišo ya Naga, 1979 (Molao wa Nomoro ya 39 wa 1979) Karolo 16 ya Molao wa Venda wa Tshepedišo ya Naga, 1986 (Molao wa Nomoro ya 6 wa 1986), karolo 15 ya Molao wa Lebowa wa Traste ya Diminerale, 1987 (Molao wa Nomoro ya 9 wa 1987), karolo ya 51 ya Molao wa Dinaga tša Magaeng (Ngweako wa Baemedi), 1987 (Molao wa Nomoro ya 9 wa 1987), goba karolo 6 ya Molao wa Diphetošo tša Mafelo a Mangwe, 1998 (Molao wa Nomoro ya 94 wa 1998), le molao wa tlwaelo wa ditokelo tša go epa wo o gomarediwego le phemiti ya go dira dinyakišišo goba phemiti ya go epa ye e filwego go ya ka Molao wa Diminerale.
